Poje da spet idejo za Slivnico – danes ob 12.30 (dopoldne je več JV tendence, pozno popoldan PP napoveduje močno nevihto tam okoli 17h). Vročina je že od jutra grozna in sploh ne razmišljam kaj dosti o alernativah.

Ob uri se na Vrhniki v LCja naložijo še Mojca, Poje in Erzo … in do Petrola v Ceknici, kjer se še z Emilom prestavimo v Štusov kombi .

Čeprav že nakuhava naokoli, tu na startu še ne zgleda preveč strašno, zato začnemo (skoraj) takoj postavljati (Erzo in Poje seveda takoj… da ne bo prepozno…). Počasneje se pripravljamo ostali, saj je veter tudi 0 in celo rahlo od zadaj, vendar vsake toliko pihne tudi gor po startu. V luft Erzo in takoj za njim še Poje (in takoj začneta pobirati v višave).

Nekaj kasneje potegne še Emil, ki pa se odpelje bolj ven in tam najde dviganja, ob tem, da se nebo vedno bolj pokriva. Jaz moram kar malo čakati, da spet pihne uporabno gor. Potegnem iz prve, pa me po obratu kar noče vzeti (da se ja ne bom spotaknil na teh skalah med travo…), dokler končno nisem v zraku.

Najprej me lepo dvigne, pa ne izkoristim, ker imam opravka z gasom, ki se je nekje zataknil v kokonu. Ko sem po nekaj trenutkih potem spet zbran, ne najdem več dviganja in samo še tonem. Hitro sem pod grebenom in ker mi kaže JZ, rinem že popolni temini naprej ob grebenu proti Cerknici. Čeprav tonem počasi in mi občasno celo doda kakšen meter, sem generalno vedno nižje in potem še nad Peščenkom nekajkrat zavrtim, da se na koncu odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Med pospravljanjem vidim da Mojca in Dušan še kar nekaj časa čakata na startu, preden odletita (je takrat pihalo dol po startu…). Nebo se je malo spucalo, sonce tu spodaj na travniku prbija spet kot noro (čeprav je temno nakuhano naokoli) in oba hitro pobirata.

Ko sem v LCju na Petrolu, vidim, da je Erzo spet v svoji vsakodnevni špuri proti Vel.Laščam, Poje proti Krimu (in ima dovolj višine do doma), Mojca in Dušan pa že čez Špičko proti borovniški kotlini na varnih višinah.

Zato speljem proti Vrhniki, saj Emil pa ima itak avto spodaj. Ko sem že proti Uncu, pokliče s pristanka Emil, da bi šel mogoče še enkrat gor…

Emilov let

Dušan je pristal doma, Mojca pa pri Dražici (baje, da nobenemu od njiju ni bilo preveč prijetno, saj je tudi od Špičke naprej povsod letelo gor).

Dušanov let

Mojčin let

Grem po njo in jo dostavim na Vrhniko in nadaljujem v gnečo in zastoje proti LJU. Mojca je pomagala Pojetu do avta.

Jožetov let

Erzo pa se je rešil sam, kot že velikokrat.

Erzov let