Še vedno neki V vetrovi (nad 1500 pa Z) in še vedno popoldanska naurja napovedana. Gabor skliče za varni (= še dovolj) zgodnji Zavrh (10.15 Škorpijon) in Milanče mu pritrdi. Mojca pa lahko ob 11.30 pride na drugo rundo. Ker sem itak prepozen za 1.rundo (pa še nobenega vetra ni) potrdim 2.

Malo po 11h na pristanku čakam, da pride Mojca, ko se pripeljeta do Škorpijona v curaži Gabor in Milče.

Gaborov let

Milanov let

Ker sem naštelan, da bom danes transportiral planirane klopce na start, Gaborja spodbudim, da robo rinfuzo naloži v LCja, ko Mojca (malo predčasno, kot vedno) že naloži svoj rukzak. Milančeta ne zanima ponovitev, saj mora v službo.

Gor in na start in takoj v postavljanje. Še Roman se nam pridruži.

Gabor prvi v luft, za njim jaz, pa Mojca in Roman.

V bistvu curaža, popestrena s termičnimi vložki in nekaj balončki (že blizu pristanka), ki malo podaljšajo našo trojno curažo.

Gaborov let

Zoranov let

Romanov let

Razen Mojce, ki z vetrom taktično zopet potegne v nasprotno smer v dolino.

Mojčin let

Na pristanku nas pričaka Nemec Luka, ki je na dopustu in bi si vsaj ogledal rad Zavrh. Hitro ga zorganiziramo v našo skupno logistiko. S svojim potovalnim kombijem nas vse najprej odpelje po Mojco in nato počasi, vedno bolj počasi po strmini 18% na Zavrh…

Še en selfi s tem ‘faconom’, ki je po poklicu profesor telovadbe in biologije na eni od nemških gimnazij, ki nas je vse skupaj velikodušno naložil v kombi in nas dostavil do Zavrha…👍

Mojca prevzame njegov kombi za dol, Roman in Gabor vsak svoj avto, jaz pa odpešačim z njim na start (po LCja).

V bistvu je Luka še kar začetnik (z izpitom in 100 leti)… Veter je vmes že malo pojačal (občasni sunki okoli 7), proti J pa že razvoj, ki pa je še varno daleč. Zato mu pomagam postaviti, opozorim na možne termične vložke čez kotel in kam se lahko rešuje, če ga bo eventualni čelni veter preveč ustavljal.

Malo je nervozen (ni pričakoval, da bo sploh letel…), v primernem trenutku pa suvereno dvigne svoje A padalo in res suvereno in elegantno odleti. Drži ga bolje kot nas in ko bolj zunaj lepo zapelje okoli Trebelnika, se jaz odpeljem dol.

Vendar ga je za robom čelni veter tako ustavljal, da si ni upal nizek čez progo in je raje varno pristal na travnikih na Lazah nad progo.

Ko sem dol ga že pripelje Roman, ki ga je šel pobrati. Luka se nam vsem kar ne more zahvaliti za vse skupaj…