Danes še en podoben lep jesenski dan (vendar bolj V smeri, tudi z višino ni S in povsod malo več generalnega vetra). Kar malo gruntamo, kam in spet kaže, da bo treba na Zavrh. Pa Jaroš objavi zbor za 12.30 pri Balah -> Grmada. Mega potrdi, Erzo sprva lobira Emila za Buzet, pa se ta odloči za Grmado (saj je bil včeraj na Buzetu), potem Erzo lobira mene za Buzet, pa me ne prepriča in zato še sam potrdi Grmado. In tudi jaz prepričam Mojco, da gremo najprej na Grmado, če ne bo, pa potem na Zavrh (Milanče pa se ne pusti premakniti od Zavrha…).

Ob 12h naložim Mojco na Vrhniki in ob 12.30 še Mega, Emila, Erza in Jaroša pri Balah. In vija vaja gor na start. Na startu piha lepo (močno) po startu gor, kot se že dolgo ni zgodilo. Takoj je panika, da je treba hitro to izkoristiti, saj bo verjetno kmalu vse drugače. Malo me to znervira, Mojco pa še bolj, ko se vsi začnemo takoj pripravljati.

Prvi v luft Erzo (še kar zgledno), potem Jaroš precej bolj atraktivno in Emil po nekaj poskusih še bolj. Mega ves čas pomaga postavljati padala in asistira pri startih. Vse 3 bolj ali manj zgunca pri izhodu na odprto in na levo v veter komaj lezejo (očitno zunaj res prevladuje SV, S, pa še obliva levi rob).

Po videnem Mojco dokončno mine in začne pospravljati, sam pa se ob Megovem sekundiranju spravim v luft še pred robom. Me pa malo naprej tako zgoni, da tudi mene vse mine, ampak, ker sem pač že v luftu, se stabiliziram, spravim v zic in zarinem v levo v dviganju ob pobočju.

Mojca nadaljuje s pospravljanjem, kaže da je pa tudi Mega minila želja po letenju.

Sicer le po m rinem naprej, pa v dviganju ob pobočju gor in sem kmalu nad vrhom, kjer vidim, kako vsi 3je predhodniki jadrajo na močnem vetru na SV strani Grmade. Še sam pririnem do tja in je z višino vedno bolje.

Drajsamo sem in tja, občasno zavrtimo, poskušamo malo bolj ven (hitro se začne curaža), pa ob grebenu proti Grčarevcu (hitro se začne curaža), pa še nazaj čez start (Mega in Mojca sta izginila s starta dol) proti J robu (hitro se začne curaža), zato se še naprej držim bolj SV dela, kjer se da pobrati tudi čez 1100.

Ko se ura polni, vidim LCja spodaj, Megovega avta pa ne in upam, da sta šla z Mojco na Zavrh. Ko pa zapeljem bolj ven in sem malo nižje, vidim na LCju vrata odprta – torej me Mojca čaka… Imam idejo, da naj vzame Erzov avto, ali LCja in gre na Vrhniko in na Zavrh, midva z Erzom pa se bova že uskladila… vendar ji tega ne morem sporočiti, saj postaj “itak ne uporabljamo več”, telefon pa imam zaplombiran ob telesu v sedežu in ga jaz pač ne uporabljam med letom…

Tako se zapeljem daleč ven čez polje v smeri AC (itak je že skoraj polna ura) in nazaj na pristanek, nad katerim pa še kar nekaj časa motovilim, preden pristanem.

Zoranov let

Ko pospravim in hoče Mojca z LCjem po mene, javi, da je ta mrtev… Tako odpešačim do Bal, kjer lahko tudi sam potrdim enako. Vendar mi obnašanje te plehaste neaktivnosti kaže na akumulator, zato pokličeva Mega, ki res hitro pride do naju. Priklopiti hočem njegov avto, pa potegne iz žepa 2 škatlici tipa Powerbank (baje sta to 2 avtostarterja !?). Priklopi prvega in LC res malo zakašja, kaj več pa ne. Potem priklopi drugega in po dveh poskusih LC lepo zaprede… in zmaga je naša in z Mojco se odpeljeva, ravno ko pristajajo še ostali trije (ne smem ugasniti LCja, dokler ne pridem do nekega servisa).

Emilov let

Jarošev let

Erzov let

Andrej Erznožnik : Po poteh staroste notranjskega letenja. Bolj ko si v gozdu brez pristanka – bolj gre gor! V dolini pa zadnja letošnja košnja, gotovo pripomore. [1.10.2026 16:28]

Mojca izskoči na Vrhniki, da gre naprej na Zavrh (kjer že drajsa Milanče po sanaciji startnega prostora = kidanju kravjekov), jaz pa potegnem proti LJU in na servis…

Milanov let

Mojčin let