Danes so Bohinjci organizirali 15. Namlinov memorial. Tradicionalno smo povabljeni in Mojca, Meta in Erzo me s Porschejem poberejo na Britofu ob 9.30, saj je zbor predviden ob 11h pod Flahau-om (= smučišče Senožeta).

Mojca nas s Porschejem seveda brez problemov pripelje toliko prej, da si lahko v Češnjici privoščimo še postanek za kavo. Ob uri smo na velikem parkingu, kjer se udeleženci (iz različnih SLO klubov) že zbirajo. Veliko jih naloži padala na prikolico, nekaj jih gre s kombijem, veliko pa tudi peš (H&F) – danes je tu prvič tudi udeleženec Igor.

Mojca nas zapelje gor (cesta je še slabša, kot običajno) do Uskovnice in čez graben na drugo stran in dol v smeri Planine Zajamniki, vendar po spodnji cesti do Planine na Šeh. Od tu je le nekaj korakov skozi gozd do starta.

Pešaki prihajajo skoraj hkrati z nami avtomobilisti (cesta vse naokoli je res dolga in počasna). Malo se pozdravljamo, malo modrujemo, malo opazujemo vetrovno situacijo, ki je kar dobra, saj trakci več ali manj že ves čas lepo plapolajo gor. Poznavalci vseeno priporočajo, da se še malo počaka, da bo še več termike in bo bolj stabilna.

Nekateri se pripravijo in odletijo in bolj ali manj pocurijo v dolino (važna je udeležba in sodelovanje).

Nekaj kasneje od predstavnikov KLV prva starta Mojca. Najprej začne pobirati, potem se odpelje bolj na levo (generalno je itak napovedan V, JV), tam pa vse bolj tone in se na koncu preda blizu zbornega mesta.

Mojčin let

Z Erzom še kar malo čakava, da nam naslednji predhodniki pokažejo, da se da pobrati. Potem eden odleti s poštenim vozlom in se v lovljenju padala ujame v krošnje spodaj in obvisi. Hitro se ugotovi, da je z njim vse ok, nekateri mu gredo na pomoč, drugi startujejo naprej.

Odleti Erzo in malo za njim še jaz. Usmerim se levo ob pobočju, postopno pobiram, včasih je ostro za gor, pa tudi za dol. Vendar generalno pridobivam višino, najdem nekaj lepih stebrov in kmalu prijadram nad Podjelje. V enem od stebrov vrtiva skupaj z Erzom, pa ga nadletim in sploh ne vem, da se ni uspel pobrati in je tudi moral priznati poraz.

Erzov let

Nad Podjeljem obrnem (še nekaj drugih padalcev je tu okoli). V jadranju nazaj še poberem svoj steber dneva do 1650, potem pa potegnem v smeri Vogarja, saj daleč zunaj vidim dosti višjega “Erza”, kako vozi proti Bohinjskemu jezeru. Za Studorjem še nekaj poberem in čez Vogar ob pobočju pod robom proti Ukancu. Občasno je sicer močno termično in me butne gor, vendar generalno zgubljam in (ker že res dolgo nisem letel tod naokoli in se ne spomnim, kako in kje se da reševati in pobirati) raje obrnem nazaj, saj mi je cilj priti do pristanka na pikniku.

Na poti nazaj nekaj poberem na Vogarju, nekaj ob skalah Studorja in imam več kot dovolj višine, da zapeljem do zbornega mesta in nazaj do travnika ob pikniku. Danes ni tu nikjer pognojeno in tudi v pravo smer (proti Boh.jezeru) se obrnem, tako da samo stopim na tla.

Zoranov let

Trenutek kasneje je Meta s Porschejem pri meni in mi pomaga pospraviti in potem se priključiva Mojci in Erzu in ostalim na zaključno druženje ob golažu, pijači in slaščicah za še dolgo časa, saj morajo še vsi preostali pristati in se nam pridružiti…

(Nekateri so leteli res odlično, tudi nekaj “Bohinjskih trikotnikov” je padlo, vse to pa si je mogoče lepo ogledati na OLCju)