Danes mrtvilo s sramežljivim soncem (in šibkimi V vetrovi in inverzijo). Milanče predlaga, da se gremo vsaj vreči dol na Zavrh, saj za kakšno resno letenje ni obetov.

Ob 13.30 se dobiva pri Škorpijonu (drugih kandidatov ni), pa je veter na startu tako upadel, da Milanče ne verjame v uspešen start s svojo Deltico. In se odločiva, da greva poskusiti srečo na Koreno (sonce lepo obseva pobočje, postaja kaže šibek V, start pa je strm…).

Pri ŠPH prisede v LCja in v daljinskem opazovanju krav, ki postopajo po startu, zapeljeva gor. Tik pod vrhom naju ustavi “neuradna” zapora ceste, saj delajo škarpo in so stroji čez cesto (“… neeee, cesta ni zaprtaaa, ampak mimo se pa neee daaa… saj se lahko gre po travnatem kolovozu naokoli, s takšnim avtom bo gotovo šlo…”). In rikvercava in naokoli izogibajoč se nasproti kotalečim avtom, ki pa niso ravno terenci.

Parkirava in najprej peš dol do starta; ograjen je v pašnik, ampak kravice so se med najino vožnjo gor dovolj nasprehodile in počivajo v skrajnem spodnjem koncu kvadranta. Piha pa z leve in občasno tudi gor. Greva nazaj v LCja po robo (zgoraj piha od S čez hrib !!) in na start (pustili pa so nam dostop skozi ograjo).

Takoj začneva postavljati, in paziva na sveže in manj sveže kravjeke, ki so razporejeni po vzletnem pobočju. V glavnem se jim med razgrinjanjem Arribe uspem izogniti,… enkrat pa tudi ne… in mi zdrsne, kot na ledu, da bi spet skoraj plužil po gnoju (navidez lepo posušeni, so žal znotraj še povsem sveži…).

Pod budnim Milčetovim očesom počakam, da spet pihne gor (je vmes tudi že od zadaj dol), hrbtno potegnem in moram narediti kar nekaj korakov, da sem v luftu, tik nad spodjo ograjo. Do roba me pošteno spušča, na gozdni meji pa butne gor in celo dvigne in v (razbutanem) dviganju zapeljem v levo, da sem nad nivojem Slevice. Potem pa ven in v širokem loku nad ŠPH, kjer pa vidim, da zastave kažejo SV (torej 180 st drugače, kot ob najinem odhodu). Zato elegantno pristanem nazaj proti Horjulu (končno enkrat v pravo smer 😜).

Zoranov let

Milče je imel ob startu še slabše razmere, vendar je le ujel pravi trenutek in se mi po nekaj minutah pridružil na pristanku.

Milanov let

Milan Velkavrh : Je mal delal, sam preveč vzhodnk čez piha.. [5.10.2026 15:19]

Med pospravljanjem vidiva, da Suša ravno na startu postavlja padalo in kmalu zatem spelje. Na poti gor po LCja ga še mimogrede pozdraviva, ko se zlaga v avto na parkingu nad DSO.