Danes obrat na JZ (vsaj više gori, spodaj je nič vetra sem ali tja…), pa vse pokrito, mogoče možnost nekaj sonca na goriškem. V bistvu bi šel se kam blizu dol vreč, pa Mojca pokliče, da ima(mo) Meto in je treba iti nekam na izlet na svež zrak: ob 11.30 na Vrhniki pa na Lijak (ali Slivnico), saj na Kovku je še burja.

Ko se skozi zastoj prebijem na Vrhniko, sta Berto in Milče že dodatna v Porscheju in samo še jaz se priključim in gasa po AC do pod Lijak (en blisk sonca okoli Ajdovščine, sicer turobna pokritost povsod). Mimo pristanka gor in dol na start, kjer pa se svaljkajo nepričakovano številni padalci (in spremljevalci).

Ob prihodu še nihče noče v zrak za sondo, čeprav (še) rahlo pihlja – vsi čakajo na razsvetlitev in termiko in jadranje… Pa veter popolnoma usahne in pridružimo se svaljkanju po startu, saj kaj dosti ni za modrovati. Formirajo se različne debatne grupice, ki se pretakajo sem in tja po startu in preoblikujejo, ampak letalne spremembe ni.

Občasno kakšen obupanec potegne in se bolj ali manj atraktivno vrže čez rob (v glavnem bolj). Kakšnemu tudi ne uspe…

Ko je ura že krepko čez 14, le rahlo občasno zadiha gor po startu in množica se zdrami in se začne bolj pogosto metati čez rob. Ker pa tudi pihne kakšen hlad od zadaj dol, se nekateri odločijo, da se v to ne bodo dol metali in pospravijo (ali pa se sploh ne začnejo pripravljati).

Tako se start postopoma prazni in tudi mi bi šli z avtom dol, če se ne bi Milanče odločil, da ne bo pospravil (kot je to že storil delno razpakirani Berto) in raztegne. To zdrami še Mojco, da tudi ona odpre rukzak. In kaj hočem, še sam se začnem pripravljati.

Kot zadnji odletimo Milče, Mojca in … jaz po rahlem čakanju v popolnem brezveterju (hvala Meta za sekundiranje).

Milanov let

Mojčin let

Zoranov let

Ko pospravimo in se zbašemo v Porscheja pa gasa na Staro pošto, kjer zaključimo ob vročem kuhančku in 3 svinjskih rebercih in 1 divjačinskem golažu, kar je bilo najboljši del današnjega letalnega dneva.