Ves teden že čakamo, da preneha dež in vsaj malo posije sonce. Ko se v LJU (in drugje po SLO) tako že zgodi, pa je nad Borovnica še megla, tudi, ko se ob 13h že zbiramo na pristanku.

Mojca, Milanče, Erzo, Poje in Škoberne se stlačijo k meni v LCja in gor. Na Zavrhu že sonce in po njem (v hladu) do starta, kjer že postavlja Suša s kompanjonom. Nad dolino se topijo še zadnje meglice. Vetra praktično 0, s tendenco gor po startu.

Takoj začnemo postavljati tudi mi. Ko hočeta sinhrono odleteti, Sušev kompanjon v popolni 0 preveč posili še ohlapno padalo in zaruži pod start.

Suša, Poje in Milanče gredo pod rob pomagati reševati padalo (pilot je OK), ostali štirje postavljamo naprej.

Ko sapa vsaj malo pokaže gor (s soncem le začenja malo naraščati) potegne Mojca in malo za njo še jaz. Samo zapeljeva se dol in Mojca rinfuzo nabere robo in se odpelje proti domu v zaključne priprave na današnje popoldansko (razširjeno) druženje ob posvetitvi njenega letošnjega novega vinskega pridelka (= martinovo).

Mojčin let

Zoranov let

Med mojim pospravljanjem pristaneta tudi Milanče in Poje.

Milanov let

Jožetov let

Erzo pa odpelje v ravni črti proti Verdu, dokler gre.

Erzov let

Komentar leta:Pristal in zlagal na soncu, ki ga pr Škorpijonu ni. [14.11.2026 15:14] Zoran Gaborovič : Zato je bilo pa toliko več močvirja in blata… pravi mostiščar (samo da ni več bobrov/JJ Bobri/ ) [14.11.2026 21:23]

Škoberne pripelje LCja v dolino, saj je med pripravami na startu ugotovil, da je pozabil sedež…

Potem pa k Mojci na že omenjeno zaključno (martinovanjsko) druženje, ki se zavleče še pozno v večerne ure…