Po slabem (deževno-vetrovnem) dnevu spet posije sonce (pravijo) in tudi napoved za danes je tako obetala (ob vedno močnejšem JZ v višavah). Pa je bilo dopoldne bolj ali manj povsod gnilo, sploh na Primorskem, na Gorenjskem (kjer naj bi bilo bolje) pa je pihal višje SZ.
Radi bi nekam šli… in ko že skoraj obupam(o), se mi zdi opcija Vremščica (na “srečo” postaja ne dela in tako mogoče ni preveč vetra), kjer po kameri ne zgleda toliko gnilo. Rajko potrdi, da vsaj 2 že dvigujeta padali na startu in groundhandlata (v resnici sta z majhnimi Flare padalči). Spravim Erza na obrate (tudi če gremo samo na izlet…), še Mega je za, Emil pa je že naprej proti Marčevemu hribu / Kikirikiju.
Ob 12.30 naložim Erza na Vrhniki in Mega na Uncu in gasa.
Na startu se oba predhodnika (Boneta in X) še igrata s padalčkoma in startujeta in telovadita po luftu, medtem ko mi 3je postavljamo v naraščajočem vetru (Erik nameri vetra čez 8). Se pa počasi pokritost odpira in posije tudi nekaj sončka, ko se spravimo v zrak Erzo, Zoran in Mega.
Erzo se je najprej zapeljal daleč ven in potem priključil spet nazaj pobočje, jaz pa tudi v dviganjih pridem na okoli 1000 in potem jadram(o) sem in tja (proti vrhu Vremščice, pa nazaj mimo spodnjega starta proti ovčji farmi…).
Sprva sem ciljal na toplega dinga, ko pa ima Mega zadosti in pristane na vrhu pri LCju, mi ni treba več razmišljati o tem.
Megov let
Vreme se kar opazno boljša, vetra pa je še vedno veliko. Ko se približuje polna ura zapeljem počasi ven in v širokem loku na letališče.


Zoranov let
Erzo ves čas pridno fotka, na koncu pa nabere še nekaj višine in se odpelje nazaj proti vetrnici (Dolenja vas).













Erzov let
Ko pospravljamo, pa že sije topel sonček povsod naokoli.
