by jean·Komentarji so izklopljeni za 160919 Javornik
Ker ima Uki dopust, se že zgodaj slišita Z Zoranom za akcijo. Glede na S je sprva edina ideja za Zavrh. Zoran predlaga tudi Javornik (se mu danes zdi, da bi danes lahko bilo). Uki ni preveč za. Erza in Mega zanima, vendar kasneje.
Zoran začne pri meni s poizvedbo – kam – okrog poldneva. Jaz sem večinoma še delaven, a ko je jasnine in sonca vedno več, me zagrabi. Generalno danes po zraku sever, celo malo na SZ. V takem primeru klasika – Zavrh, Grmada odpade, pa tudi ni velikega zanimanja za tja. Pa pade ideja o Javorniku nad Črnim vrhom – jaz ga še nimam, ostali pa že dolgo niso bili tam.
Zoran potem kontaktira Miha Mlakarja, ki pove, da je Javornik letljiv do sunkov 11 na Kovku in da najbrž bo . Na kameri Medvedje brdo preveri, da so vrhovi ven iz lepih bazic, ki so natrosene po modrem nebu. In smo zmenjeni. Zbor sklican na Vrhniki 14:15.
14.15 Železniška: Uki, Erzo in Zoran. V Logatcu snamejo še Mega, jaz vskočim na Kalcah, skupaj z zemeljsko podporo – Ano in kopilotko Misty. Zoran šofira z LC-jem, Erzo spredaj navigira “old school” po karti. Zadaj pa speštani: Uky, Mega, Ana, Misty in jaz. Čez Hrušico na Javornik.
Na štartu skoraj nič vetra, drevesa se zibajo (smo v rotorju – SZ). Postavimo nad cesto in malo čakamo zaradi neenakomernega in mešajočega vetra.
Štarti so kot po pričakovanju veleslalomski, ampak speljemo, najprej Erzo, potem jaz, Zoran, Mega, Uky.
Erzo rine proti Zadlogu, jaz prej obrnem in “štrikam”. Naprej gre izredno počasi, na momente sploh ne gre!
Zoranu je (razen začetnega rukerja iz poseke naprej ven) vse lepo laminarno, čeprav močno. V levo proti Črnemu Vrhu ga najprej dviguje čez 1300 (pa si ne upa še bolj nabirati zaradi kapljic in črnih baz naokoli…), potem mu začne spuščati.
Malo bluzimo sem pa tja, včasih na kakšnem mestu nabije gor in se da kaj povrtet (jaz do 1500, a telefon pokaže manj), sčasoma pa popusti in smo hitro vsi na tleh.
Zoran pred Zadlogom sreča Erza, ki obrača in pelje nazaj. Tudi sam obrne. Pod grebenom ne drži nič, generalno zgubljata. Malo še vjugata, potem ven nad travnike in pristaneta.
Zoranov let
Zoran – Javornik
Erzo – Javornik
Uki nekaj kasneje (s crknjenim variom) pri cerkvi v Črnem Vrhu.
jaz in Mega pa pririneva do Zadloga.
Mega – Javornik
Jean – Javornik
Ana z Misty pa z LC-jem vijavaja dol po prvo ekipo, nato pa z nekaj greškami najdejo še mene in Mega v Zadlogu.
Leta 2013 sem iz razglednega stolpa na Javorniku naredil VR panoramo:
Na primorskem še vedno močna burja (testival prestavljen na drugi vikend). Vse pokrito. Nobene prave vneme. Mega začne zbirati ljudi za na Gorenjsko. Erzo po projektih. Odločitev je bila prava.
Prisotni: šofer Megabyte, na Vrhniki vskoči pUNČKA, na britofu pa še Kastner.
Na pristanku ugrabimo Bodlajevo znanko oz. Kastnerjevo “sošolko” iz tečaja, da nam bo peljala avto dol. Na štartu kar nekaj tečajnikov, s Kastnerjem pa (zahvala Kurniku za škarje) na Kibotu zakrpava še vrhnji del luknje, ki jo je kobilica izdelala za malico.
V luftu na začetku nekaj vzhodnika in malce živahno, proti koncu dneva pa vedno bolj drži.
#gojzdclassic
Domen
Opis leta:
Bi blo bolš k bi doma cunje peglu! [10.9.2016 14:17]
Komentar:
Uroš Novak : Cunje peglat je pa RES zguba cajta! [10.9.2016 17:23]
Mega
Jean
Opis leta
Hvala Kurniku za škarje da sem lahko dokončno zaflikal luknjo, ki jo je kobilica nardila za malico.
kolkr je blo vse pokrito je presenetljivo dobr delal. highlight dneva: mahanje planincem na storzicu, dobrci in kaliscu. na kaliscu so me vabili na pir, ampak nism mel kje pristat 😛
prvo rundo na dobrci kar dez iz enga nedolznega kumulusa, zato obrnem. drugo rundo se tam komaj poberem, in odglajdam v finiš
aja pa pr ta zadnjem pobiranju mi je en kos ptičjega perja priletel v steber in je zadeva začela dejansko spiralno krožit gor po stebru, prvič kej takega vidu, neverjetno
Kilava napoved – čas je za D.O. A padalo je v avtu. 🙂 Pokaže se priložnost za Trstelj. Napoved vetra je švoh, a že na Cerju močno pribija iz zahoda. Prihod na štart skozi trnje, da imam tace že čisto krvave. Štart nič boljši. Pri tleh na gor, par metrov višje (ko dobiš padalo nad glavo) pa iz desne. Nešteto prekinitev in neštetokrat z vrvicami v trnje. Nekajkrat zaradi previdnega reševanja ostanejo čisto zapletene in rešujem, rešujem, trnje, trnje, trnje!!!!!!!!!!
Potihem sem si že ogledoval rekord (le 2.4km!), ampak v zraku me je bolj kot ne rikvercalo, na začetku sem celo še pobral nad štart, nato me je pa samo splaknilo dol, da sem komaj naciljal ogromen travnik.
Domen vabi na štajersko, kjer kaže malenkost boljše razmere za ta koprenast dan. Ideja je Donačka, a to mi je daleč. Mlakar tudi sprašuje kam in je zainteresiran za štajersko. Z Luftmandlci se dogovorimo za Lisco.
Ob 9.45 v Logatcu, Domen pa si premisli in odpelje jato na Krvavec. Mi pa vseeno na Lisco. SMSnem še Planinšku in vsi skupaj se dobimo v Kompolju (Sevnica). Njegov avto dol, Mlakarjev avtobus gor. Prisotna še Lapajne in Franci.
Na štartu je že kar v redu sapa, zato hitro postavimo in v luft. V luftu pa ne najbolj prepričljivo za se kam odpeljat, sicer gor je šlo, izredno počasi, do baze na 1700, a dol je šlo precej hitreje. Veter tudi iz vseh smeri, Malo Z, SZ na začetku, kasneje bolj SV, nižje V in termični J. Tako da smo se guncali sem pa tja, sulice malo bolj daleč.
Borut
Miha. Komentar: Več problemov z kje smo, kot z letenjem :))))
Franci. Komentar: Hvala Boštjanu na isposoji,novi kraji nova doživetja.
Janez
Borut in Janez najprej predčasno zaključita. Janez dobi prevoz lokalcev do vrha!
Janezov komentar leta:
Iz baze pod nasledje dve baze,katere niso niti trznile, pa direkt v poden k Gračnari.Pri štiriinosemdesetletni mamci sem moral obvezno jesti in piti, kajti bi bila užaljena, malo sem se branil pa nisem imel izbire ,,saj ne veš,če boš še danes kaj jedel”. Prijazni sosed meje pa odpeljal direkt na Lisco.Zelo prijazni ljudje v teh koncih.
Borut pa počaka Francija in Miha, da scurita in se odpravijo na vrh po avto – Borut na reinfuzo.
Borut – dugi
Janez nekaj časa modruje na štartu, čaka da koprena izgine. Mene tudi močno scat, zato toplandam, odtočim, in po slabe pol ure se popolnoma zjasni in greva ponovno v luft.
by jean·Komentarji so izklopljeni za 160828 Na joto na Porezen
Ana za vikend pomaga v koči na Poreznu. Jaz pa cel vikend dežuren na šihtu. Ampak ker je za to delo opravit včasih dovolj samo telefon in 4G in ker so mrčasti dnevi z močno inverzijo sem se odločil eksperimetnirat.
Projekt: Na joto na Porezen.
Anin posnetek sončnega vzhoda iz Porezna
Ni bilo težko zvabiti še Kastnerja, odločiva se pa za 2 poskusa. Optimistični: iz Škofja, ter če ne bo šlo, pa še enkrat iz Vrš. Pri Eti se dobiva 11.30 vsak s svojim avtom, ampak skušam optimizirati logistiko in SMSnem Tatjani, če je za akcijo. Tudi nje ni bilo težko prepričati, vendar ima čas šele po kosilu. Na parkingu pri Eti rešim še četrti klic od petih (beri: šiht).
Na Škofje se odpraviva sama. Na štartu nič vetra ali rahlo na gor. Proti Poreznu opazujeva bazice, nad Škofjem nič. Vseeno sva mnenja, da ni za čakati in odrineva. Malo vrtenja a nad 1000m ne gre. Jaz, kot kao poznavalec terena, tiščim nizko proti Poreznu v upanju da bo kaj, a nad Trebenčami sem premagan. Domen pa pristaja za šolo v Cerknem.
Škofje – Domen
Škofje – Jean
Aktiviramo Tatjano za retrieve in smo že na poti na Vrše. Tam je sape bistveno več kot na Škofju, plan izgleda, da bo realiziran. Jaz se nič ne obotavljam in sem vpet še predno Domen prisopiha za mano. Ko odloži nahrbtnik sem že v luftu in se peljem vzporedno z grebenom. Prav dosti gor ne gre, izgubljam pa tudi ne. Nekaj časa delam osmice pod vrhom, pa sem le nižji, nato zajaham 4m/s raketo (steber dneva), ga prehitro zapustim in odvijem v pristanek. Napaka, prenizko, ko zapeljem stran od grebena zopet močno izgubljam. Ponovno mučenje, lizanje grebena do vrha. Pričakujem mirne razmere na vrhu (glede na to kako je vse švoh v luftu), a me v zadnjem doletu sploh ne spusti, padalo mi začne malo razmetavati, moram obupat, drugače bom okrasil spomenik na vrhu.
Poskus pristanka
Ponovno poberem nad štart, odločim se pristajati na malo strmejšem grebenu – pašniku konjev, kjer sicer malo rotorja bo, ne pa toliko kot na vrhu – tudi gor ne bo šlo, kot je šlo na vrhu. Končno uspe, preplašeni konjički pa zdrvijo mimo mene (glej posnetek).
Domen do tega trenutka še ni poštartal na vršah, jaz odnesem padalo do koče, nato na live trackingu opazim, da je Kastner v luftu. Ponovno grem na vrh spremljat pol urno mučenje-pobiranje in pristajanje na pašniku.
Posnetek je samo fly-by, brez pristanka
Jean – Vrše-Porezen
Domen – Vrše-Porezen
Končno. Oba sva gor. Pri koči naju pričaka prigarana jota – cilj današnjega dne.
Do sitega se okrepčava, Ana in Alenka zaključujeta izmeno, midva greva pa še malo poletkat. Čas je za dol. Sva prelena da bi pešačila dol, zato se odločiva štartat na samem vrhu – piha pa jugozahodnik, direktno v najbolj strm greben Porezna – iz tega dela malo nižje je pa prepadna stena.
Nekaj časa se mučiva za robom, dokler ne ugotoviva, da ne bo šlo, dokler se ne postaviva nižje. Težko se je naštimat, tla se ti izmikajo pod nogami. Jaz poskušam, pa imam eno kravato za drugo. Končno padalo postavim v zid, gre gor lepo, potem ga malo zarotira (sunek iz Z), se odločim prekinit, zaviram tisto stran ki je še v luftu, in ko začne padati dol, zagrabi tista stran, ki je na tleh! Cela plahta dobi energijo in me vzdigne iz tal. Ni več prekinitve – poletim. Uspešno.
Domen za mano z manj adrenalinskim štartom in nekaj poskusih tudi odrine.
Tačas pa jaz zapeljem na zahodni (v bistvu severozahodni…) greben kjer je koča, misleč, da je močan Z (vsaj po občutkih v zraku in opazovanju pri koči). No, ni bil. Samo rotor, ta je pa močno oblival zahodni rob in me sklatil z višine in močno odrival stran od grebena. Vrnitev ni več mogoča. Ponovno moram pristati, prepešačim do sedla (pešpot proti planini Otavnik). Tam je greben nekoliko manj strm, veter sicer naj bi bil iz strani, a se kanalizira po obeh sedlih, tako da imam OK pogoje. V luft elegantno (tokrat brez posnetka).
Domen – Porezen
Jean – Porezen
Nekaj časa drgneva vrh Porezna, jaz se enkrat odpeljem še do Vrš pa nazaj na Porezen – na vrh ne pridem več. Pa nazaj na Vrše, pa nekaj časa krožim tam, jadram s kanjami in opazujem eno kako opravi potrebo kar med letom. Malo zastolira, nogice da naprej pred sabo, kakor da gre v pristajanje, dol pa pade bel pljunek. Domna pa ves čas opazujem na Škofju, kjer se je odpeljal že precej zgodaj in vztraja že dobre pol ure (poskus top landinga).
Pridružim se mu in oba pristaneva. Na Škofjah rešujem problem s signalom (sem bil skoraj 2h offline, peti klic me še čaka), vidim da še ni nič, nato oba odrineva in po nekaj wingoverjih sva na tleh pri Eti.
Domnu se je pa pri Touch & Go celo ljubilo prekinit track
Peti klic pa opravim lepo v miru v Cerknem.
Če potegnem črto, top šit super dan, vse po planu, a ni za ponavljat. Toplanding na Poreznu je zahteven – greben je strm in skalnat, pastirske ograje in spomenik je tudi ovira. In čeprav je v zraku mirno in skoraj nič termično, je na vrhu skoraj vedno rokenrol. Štart na JZ je tudi precej zahteven iz vrha.
Domen pa v tem dnevu odkljuka tri nove štarte!
Hvala Ani in Alenki za joto, Tatjani za logistiko in Domnu za družbo.