Po primarni terapiji se moram domov kar malo odpočiti, medtem ko Erzo že lobira za zgodnji Zavrh. Mene pa še kar matra ta Run&Fly, ki se ga moram spet navaditi, če hočem še kdaj z njim kaj odleteti.

In se spet zapeljem proti Kižlovki, z mislijo, da to opravim, potem pa na zaresno letenje (na Zavrh). Pa zacinglja Erzova zborna ura za 12.15, kar je meni neizvedljivo saj pravkar ustavljam na kolovozu… pa še J in Z obvoznica sta blokirani. Tako ni nobene dileme več…

Rukzakec na hrbet in “lahkotno” gor. Sonce je že močno, saj je že poldne, ampak veter pa presenetljivo le občasno pihne z ene ali druge smeri (termika v dolini že dela, med 500 in 800 pa je po jutranji sondaži kar močna inverzna kljuka, zgoraj generalni V, JV, na Primorskem še burja; torej so to bolj lokalni termični mehurji).

Na Stari lokaciji raztegnem Run&Fly in se spravim v tangice kar za rikverc (mi že gre dosti bolje, kot včeraj). Sapica je tudi tu spremenljiva (malo dol po griču, malo pa tudi gor v hrbet…). Počakam na prave intervale in nekajkrat cuknem Run&Fly, da skoči gor in ga spustim spet nazaj v zidek. Včasih ga lepo namestim nazaj, včasih ga nasprotni veter spet malo sfedla. Ampak gre mi bolje (pravi grounhandling 🙂 ).

Potem pa ga enkrat zadržim zgoraj in po obratu porinem naprej. In me drži in speljem še pred prelomom. Najprej me kar spusti, potem pa dokaj nizko drži (kar flare-am 🙂 ??), da stopim na tla ne daleč pred kolovozom.

Še tu, na spodnjem travniku malo grounhandlam, preden pospravim robo v rukzakec.

Spet je danes vse pokrito, ko se peljem v Kižlovko (in takša je tudi napoved za ves dan ob močnejšem SV više gori). Tik nad tlemi slaba sondaža, vevški dimi pokonci in v dolinici rahel veterček po dolini gor.

Po levi na Staro lokacijo, kjer pa danes piha enakomerno šibko po hribu gor. Podaljšam na Novo in postavim. Ob rahlem vetru lepo dvignem Rook2 in po obratu me, po nekaj korakih po položnem pobočju, vzame. Še en poskokec pred prelomom in ostro desno. Drži me do kolovoza.

Ker so bili tako enakomerni veterni pogoji, kot že dolgo ne, se odločim, da bom prezračil in primerjal še dve padali (M24 in Run&Fly).

Vzamem Kimfly M24 (ki ga že dolgo nisem imel raztegnjenega) in še enkrat gor. Sedaj se ustavim na Stari lokaciji, potegnem padalo iz vreče in ga razgrnem. Malo moram še štrikce razplesti, potem poravnam lahek (še lepo) šumeči material in se vpnem hrbtno. Vetrič podoben kot prej, nežno po griču gor.

Potegnem, M24 gre z lahkoto gor, vendar je po obratu kar nekam ohlapen in noče držati, zato prekinem. Še enkrat postavim in ponovim vajo. Sedaj se malo lepše napihne, tako da me po obratu takoj vzame in še rahlo dvigne, pa močno spusti in nizko nad tlemi skoraj do kolovoza.

Medtem so se oblaki raztopili in v dolinici je sedaj že močno sonce in zatohlo vlažno vroče. Padalo lepo pospravim in odnesem v LCja. Med krajšim počitkom (= tel.pogovorom o morebitnih današnjih planih za zaresno letenje) pa so sunki vetra vedno močnejši in občasno drevesa kar zares zašumijo (sonce je res zelo na hitro razbudilo termiko/veter).

Pripravljen še z Run&Fly opremo malo počakam. Ker pa so sunki po dolini vedno močnejši in koruzo občasno kar poravnajo v eno ali drugo smer, pospravim robo, saj pogoji niti slučajno niso več primerljivi s prejšnjima poskokoma…

Čez dan je še kar veter in ko se zvečer umiri, mi ne da miru, da ne bi šel še enkrat v Kižlovko poskusiti še z Run&Fly.

Ko pridem v dolinico, je že vsa v senci. “Lahkotno” odmarširam gor (še vedno z eno palico) na Staro lokacijo. Večinoma se hladen zrak zliva po griču dol, občasno pa še pihne gor. Iz rukzakca potegnem Run&Fly in ga razprostrem. Kar nekaj časa rabim, da preverim nevidne štrikce in se spravim v lahke tangice, ki so še od starih časov in zadnjega letenja (Poje ?) pripete na padalček.

Čakam, da bi pihnilo gor, najprej hrbtno. Nič. Potem se obrnem naprej, pa le enkrat dahne, da potegnem padalo, ki skoči gor, ampak nič ne nosi in omahne na stran. Vpet v tangice in ob rahlem vetriču po hribu dol je kar problem razgrniti to krpico, saj vetrič sproti meša padalček, nevidni štrikci pa se vedno kam zataknejo… Končno mi nekako uspe in se spet postavim za naprej. Vsaj pol ure čakam in nekajkrat skoraj že potegnem…

In končno neka nulca in zalaufam. Padalček skoči gor, za trenutek ga celo začutim in še bolj odlaufam do preloma in se zabrišem čez in me splakne, da tudi v desno ne morem zaviti (ker bom zaplužil v koruzo…) in samo še naravnost proti levi, da se ustavim tik pred jarkom.

To si ne priznam kot “let”, ampak danes, s tem vetrom od zadaj ne grem še enkrat gor.

Sem pa prvič z Run&Fly startal tako nesigurno, saj je bil to zame padalček, ki ga dvigneš v kakršnihkoli pogojih. Res ga dvigneš, ampak da nosi, pa moraš biti za teh 18m2 kar dosti hitrejši od vetra v hrbet 🙂 . In zavem se, da sem doslej z njim vedno startal v (pre)močnem vetru, nikoli v brezveterju ali z vetrom od zadaj…

Zjutraj vse pokrito (vendar brez dežja) z drobno inverzijo nad tlemi, ko se peljem v Kižlovko (še vedno SV z burjo na Primorskem, vevški dimi rahlo odklonjeni od V). V dolini povsem mirno.

Po levi gor na Staro, kjer pa rahlo diha po griču gor. Postavim, se vpnem hrbtno in takoj potegnem. Po obratu me vzame po dveh korakih in lepo drži, vendar komaj do kolovoza.