Za zaresno letenje pa je že včeraj zvečer Dušan organiziral šoferja Marjana in cilj je Smuk. Danes to samo še potrdimo in ob 10.30 na Škofljici pričakam Dušana s kombijem in Milanom, Megom (in seveda Marjanom).

Po starih cestah dol in gor na start. Termika občasno kar prbije, da drevesa pošteno šumijo (generalnega vetra ni napovedanega čez 5m/s JV, spodaj bolj V). Takoj postavimo in ob vmesnih zmernih sunkih v luft Mega, pa Milan, Dušan in na koncu jaz (v pripravljenosti Marjan za pomoč).

Pred startom je treba najti močnejša dviganja. Ves čas sem (smo) na višini grebena in višje z močnejšimi dviganji in zgubljanji. Le Mega pobere iz prve, nas čaka, potem pa se odloči in s 1800 odpelje nazaj čez.

Vsaj 4x sem lepo nad startom in spet na višini grebena, da v peto le obdržim dviganje v zanosu nazaj do 1700, potem pa z vetrom bolj levo proti dolini, po kateri smo se pripeljali, v smeri Pogorelca za Dušanom, ki sem ga izgubil. Res pred Pogorelcem spet lepo popravim s 700 do 1200 in malo naprej še v rahlem dviganju po levih pobočjih proti Soteski, medtem ko vidim Dušana, ki se vrne čez dolino na Straški hrib in nizek tam rešuje. Milan je kot zadnji šel s Smuka nazaj in ga ne vidim, Mega je že proti Žužemberku, čeprav je prej stokal po postaji, da “je že scuril”.

Mimo Plešivice nad Sotesko še po levi strani Krke (kar precej zgonjeno) in potem na desni greben (podaljšek Plešivice) z mislijo, da bom tu pobral. Pa me dolinc samo vozi s 60+ km/h dol. Pred Dvorom sem že tako nizek, da samo še iščem pristanek, kar med vsemi visokonapetostnimi, trofaznimi in običajnimi droti ni ravno lahko delo, sploh ob dejstvu, da me nazaj v veter spusti le občasno z 10 naprej (pa tudi guncajoče rikverca). Na koncu le stopim dol na pokošeni travnik pri pokopališču in curaža je zaključena.

Ko pospravim, pripelje Marjan in me naloži, ravno ko se Milan zapelje visoko čez naju. Potem se midva z avtom zapeljeva gor na plato do Sadinje vasi, kjer je scuril Dušan.

Ko nadaljujemo skozi Žužemberk lahko lepo sledimo Milanu, ki je danes končno odprl svoje čakre LiveTrackingu in to na FlyMe in FlySafe hkrati in ga res lahko lepo spremljamo ves čas, ko se spet pobira, ko že vse kaže (upamo), da bo sedel na tla. In tako vse mimo Ivančne do Grosuplja. Medtem Mega (potem ko nad izvirom Krke odvije v levo proti domu) pristane pod Sv.Primožem.

Urban Jernejčič : Prelepo! [20.7.2022 15:42] Pavel Kante : U keri vukojebini pa ti ??😂🤗 [20.7.2022 16:56] Turčin – Alojz Turk : Posluš’ ti blondinec primorski, vzletišče SvPrimož in Trubarjeva Rašca pa že nista v.j. Ne razjezit Dalencev! 👿🤣 [20.7.2022 17:09] Franci Reven : To,zgleda kot bi vodo vohal 😉 [20.7.2022 17:41]

Ker ima Milan pri Grosuplju še lepih 1200, smo prepričani, da bo prišel do Barja in se zapeljemo v Škofljico, kjer se poslovim. Ampak Milan vmes ne dobi nič in sede zadaj na grosupeljski ravnici.

Komentar leta:Se mi je spet mal kri popravla😁. Vroče pa tolk da se mi je lepilo na ježkih stopilo in bi mi kmal telefon in naviter iz kokpita zlezla in padla komu na glavo😇🙄. (Če ni iz Slivnice šlo do Grosuplja, je šlo pa iz Smuka🤪) [20.7.2022 16:31] Breščak Dušan : A zame pa ni blo placa 😪 [20.7.2022 16:41] Jurij Kurnik : Čestitam! [20.7.2022 16:47] Alenka Mausar : Bravo, pa na 1700m ni blo tak vroče ;-)😉 [20.7.2022 16:50] Slavc Koritnik : Bravo! Milan, strokovno in tehnično. [20.7.2022 17:18] Franci Reven : To Milan ne jambraj zato se je splačalo švicat😉 [20.7.2022 17:40] Zoran Gaborovič : Čestitke za PB Smuka  [20.7.2022 18:03]

Dušan in Marjan najprej rešita Mega, potem pa še nazaj po Milana…

Še vizualizacija naših letov:

Tudi danes poskušam čimprej na misijo, da ujamem jutranji hlad in mir. V dolini res popoln mir (jutranja sondaža še ni objavljena).

Ustavim kar na kolovozu pred koruznim poljem (kot v starih časih) in kar direktno po levi gor, kot včeraj po nezabeleženem prvem letu (kot v starih časih). Lepo sveže je še in rahlo diha gor po obsijanem griču. Zato se ustavim kar na Stari lokaciji in postavim višje gori pod revitaliziranim travnikom. Padalo se rahlo navlaži na jutranju rosi.

Hrbtno se vpnem, le malo počakam, da začutim hlad na vratu in potegnem. Padalo gre počasi gor, vendar me po obratu še pred prelomom vzame, da se zapeljem po maslu do kolovoza in čez.

Poberem dokaj premočeno padalo v senci iz jutranje rose.

Po primarni terapiji se z Jeanom in Megom dogovorimo za Grmado (Planinsko goro). Hoje na Zavrh (kamor se organizirajo ostali) mi je počasi že dovolj po tej vročini s težko robo in želim si spremembe (na Grmado pa se pripeljemo na start…), sploh pa je izrazit JV.

Ob 14.15 se pri Balah z Jeanom naloživa k Megu in gor na start. Piha idealno gor po startu, res pa da z občasnimi močnejšimi sunki ali prekinitvami. Prvi potegne Jean in lepo odleti in nabere in nama kmalu izgine iz vidnega polja…

Meni pa asistira Mega. In se res nagara, saj mi 4x razgrinja padalo in pobira s tal, ko se po neuspešnem dvigu zvalim na tla – enostavni nimam še prave moči in ravnotežja in usklajenosti s težko robo na tem ravnem travniku. Končno pravočasno ustavim padalo, po obratu pa me kar vzame s tal in dviguje “v višave”. Za mano odleti še Mega.

Ker moram biti pod večer pravočasno v LJU, nimam namena nikamor, le jadrati tu naokoli vsaj 1h. Generalnega vetra ni veliko, je pa močna termika, ki naredi kar dinamično letenje.

Po napolnjeni uri se odpravim na pristanek, pa moram še kar nekaj minut jadrati, da se spravim na tla.

Mega pristane malo za mano.

Pospraviva in z LCjem gor po Megov avto in razlaz.

Glede na izkušnje zadnjih dni grem danes še bolj zgodaj v Kižlovko. Dolina je še v senci in prijetnem hladu, ko v obilici rose umivam čevlje na poti gor. Na Novi lokaciji niti diha, zato podaljšam na Staro, kjer občutim hladen dih iz doline gor.

Višje gor (tik pod obnovljenim travnikom) postavim padalo in se hrbtno vpnem. Razen hladu na vratu ni sprememb, zato kmalu potegnem in po obratu potisnem naprej in speljem čisto po šolsko. Po maslu me drži do kolovoza in še malo čez, kjer padalo omahne v senčno jutranjo mokroto.

In ugotovim, da nisem prižgal inštrumenta…

Naberem in naravnost čez (moker) travnik po levi strani še enkrat gor na Staro. Se mi pa zdi, da nosim kar nekaj več teže kot prej (brez pohodne palice, ki je varno spravljena v tangicah na hrbtu).

Še enkrat raztegnem in se vpnem hrbtno in v hladu na vratu potegnem. Padalo gre malo bolj leno gor (ker je kar napito rose s prvega pristanka), vendar ga spravim nad sebe in po obratu spet lepo speljem. In po putru do kolovoza in še malo čez…

Zdaj že vem, da jutranja sondaža dokaj zanesljivo napove, kaj približno lahko pričakujem v Kižlovki. Če je pri tleh inverzija, sem bolj miren, da bo bolj mirno (no, v petek je bila izjema od pravila “ni pravila brez izjeme…”), ko pa je ni, grem v dolinico z več nervoze. Ker je zadnje dni kar enaka napoved, to je močan SV, V že od spodaj gor, današnja sondaža pa ima zanemarljivo kljukico nad tlemi, grem kar brez jutranjega obreda čimprej od doma, da ujamem še mir.

Ko hodim gor, je res še mir. Za Novo lokacijo in moje počutje premalo (pravosmerne) sapice, zato na Staro. Tu pa se že oglašajo redki močnejši sunki (predvsem od SV, V, torej od strani od zadaj dol). Za nameček pa še štrikci na eni strani sfedlani, kar mi vzame 15 dodatnih minut. Ko sem končno pripravljen, ob rahli sapici gor potegnem, se lepo obrnem in potisnem proti prelomu, pa pride prav eden tistih (še) redkih sunkov, ki sfedla padalo in čeprav hočem prekiniti, padalo pahne čez prelom in se skotalim za njim.

Naberem skupaj s kopico sena med štrikci (to je sedaj pokošeno-nepospravljeno-gnilo-senasto pobočje) in gor. Sedaj ni samo ena stran sfedlana s pretaknjenimi štrikci…

Naslednjih 20 minut razpletanja in odstranjevanja sena. Medtem se frekvenca sunkov močno poveča, smer zelo spreminja in situacija me že spominja na petek (le da je nervoza dosti večja…). Nekajkrat padalo posvaljka v palačinko. Nekajkrat ga ob sunkih napihnem in postavim v veter (pravokotno na pobočje). Nekajkrat se postavim v popolnoma drugo smer za odlet. In nekajkrat ga nabiram v rožo in na novo postavljam, ko mi oplakne na eno ali drugo stran.

Vmes se iz temine gozda nad mano tudi oglasi: “Bo treba danes kar peš dol, a ne ?”

/ Stara znanca – lokalni par z lovskim psom, ki je pol ure prej hodil po kolovozu v dolini mimo LCja in smo si pomahali – da ne bo kdo mislil, da se je oglasila Božja Previdnost… /

Potem čakam in dočakam rahel vetrič po griču gor v klasični smeri, ki me ni pustila na cedilu že 500 zaporednih dni. Potegnem hrbtno, po obratu me takoj vzame in lepo mirno zapelje do kolovoza.

Nagrada narave po cca 2h onegavljenja in nervoze…