Ko se zbudim je prva misel, da moram v Kižlovko. Počutim se (skoraj) normalno… Kar se tiče včerajšnjega dogajanja, je vse tako, kot sem napisal včeraj in ne morem (še ?) nič dodati (in najbrž tudi nikoli ne bom…).

V Kižlovki idealno: sonček je že obsijal dolinico, ker je od podna do 600 močna inverzija so bili vevški dimi pokončni, tu pa rahla sapica po griču gor.

Postavim, skoraj takoj potegnem hrbtno in po obratu po šolsko odletim. Lepo drži vse do kolovoza in še malo čez.

Zdaj pa domov, da se preoblečem in počasi na urgenco.

Spet 10 st.inverzija od podna do 900. Vevški dimi mirno pokonci.

V Kižlovki le kolovoz in spodnji travnik pod kolovozom še v senci. V miru gor.

Postavim v rahli sapici po gričku gor. Vpnem se hrbtno, le malo počakam. Spet po šolsko potegnem in po obratu v luft še pred prelomom in mirno do kolovoza in še malo čez.

Za zaresno letenje pa Jazbečev Klemen skliče zbor ob 11h pod Ambrožem. Ostali samo pritrjujemo.

Glede na nadaljnje dogajanje se spomnim, da me pričakajo Milan, Erzo, Pojetov Jože, pa Kurnikov Jurij in Jernejčičev Urban. Po komandi prisedem v Urbanov avto, kjer je tudi že Jurij, Erzo in Milan pa v Jožetovega in gor. Že tega se komaj spominjam, od tod naprej pa je popoln blackout (izguba kratkoročnega(?) spomina).

Bežno vidim nekaj korakov po gozdu proti poseki…

Za ta moj track nimam pojma, kdaj in kako sem ga odpeljal (je skoraj urica…), kako sem ga odcuril in pristal, objavil…

Naslednjega, kar se spomnim je moj pospravljen (?) rukzak na pristanku, kjer mi pravi Kurnikov Jurij, da mora hitro oditi po Ano in se poslovi. Potem (?) me kliče Milan, da je nekje pri Vrbi pristal in potrdim, da pridem po njega.

Pot do tja z LCjem je (sedaj, ko to pišem) napol kot v sanjah. Ko ga poberem je Milan že obveščen o mojem stanju in previdno komunicira z mano… Pove (ali res takoj takrat ?), da je Jože metal rezervo na Vajnežu in da ga rešuje helikopter (?). Pot nazaj pod Ambroža po AC je tudi bolj v megli (na Petrolu Voklo moram kupiti bencin in 3x napačno vtipkam PIN za kartico, ki ga uporabljam vsak dan…).

Na pristanku pod Ambrožem se preloživa v Milanov avto (pa še dva sopotnika) in gor rešiti Jožetov in Urbanov avto.

Ko pripeljem Jožetov avto dol, Milan že čaka, da gre z Jožetovim avtom po njega v bolnico na Jesenice (tam nekje bosta pa pobrala še Urbana). Jaz pa se počasi spravim v LCja in proti LJU…

Grozljivo… če se bom še česa spomnil, bom (mogoče) dodal…

10 stopinjska inverzija od podna do 600m ob umirjenem SV,V in dobro sondažo višje. Vevški dimi leno navpični, Kižlovka romantično mirna (in še hladna).

Na startu občasno že dahne gor, zato se vpnem hrbtno, le trenutek počakam in po šolskem dvigu in obratu vzletim še pred prelomom. Lepo in mirno me drži do kolovoza in še malo čez.

Spet sem bolj zgoden. Kar enako kot včeraj (V, SV), le inverzija pod 600 dosti močnejša kot včeraj. Vevški dimi naravnost v luft, v dolinici mir. Na startu diha rahlo gor, zato se vpnem hrbtno. Takoj potegnem, še pred prelomo speljem in se po putru zapeljem še malo čez kolovoz.