Danes pa Bohinjci vabijo na Namlinov memorial na Šipnco in potem druženje pod njo. Razen Mojce in Duleta (ki sta se že pred dnevi odločila, da gresta) ni drugih interesentov – predstavnikov KLV, zato po Kižlovki še sam cincam, ali naj sploh grem. Vendar se v Bohinju megla raztaplja in kamere že kažejo sonce … in na koncu se odpeljem.

Pod smučišče Senožeta, kjer je zborno mesto, pridem med zadnjimi. Malo se organiziramo za prevoz (kombi je že poln padal, večina gre peš), pa se na koncu Kupljenikov Lojze žrtvuje in naloži Meri, Mojco in Duleta in mene. Kar vleče se cesta na Uskovnico in naprej, da končno le pridemo na jaso v gozdu za startom. Ostali pomagajo pretovoriti padala na start (jaz komaj sebe in svojo robo odnesem), kjer se počasi zbiramo.

Piha lepo gor, na momente kar zašumi. Malo modrujemo in se družimo, da se končno naberemo vsi udeleženci dogodka (torej, še zadnji hodeči z rukzaki ali brez…). Blaž medtem z motorko počisti še nekaj kritičnih dreveščkov pod vzletiščem. Potem pa najbolj zagnani postavijo in v luft in takoj zajadrajo.

Ker so na zgornjem delu okleščki in veje posekanih smrek, je prostora malo manj kot sicer in Blaž s komando po tekočem traku spravlja ljudi v luft. Najbolj zagnana pri pomoči pa je Meri, ki skoraj vsakemu pomaga razgrniti padalo. Moj invalidski pristop seveda malo ovira sceno in posledično, ko mislim, da sem pripravljen za start, ugotovim, da imam, zaradi prekladanja robe sem in tja, zavite gurtne in se moram prepeti (kar mi, glede na tekoči trak, malo dvigne nervozo…).

Potem pa zidek in lepo hrbtno dvignem, da mi po obratu zaklofa desno stran in dokaj atraktivno (komaj) speljem. V zraku prav pomladansko. Najprej jadram okoli starta, potem se zapeljem na Studor, kjer pa ne dobim (pričakovanega) lepega stebra, ampak le nekaj razbitih butanj. Zato se odpeljem s 1000 naprej na Vogar, kamor pridem z 800. Matram se spredaj na pobočju pod startom, pa po m curim in se na koncu predam in odcurim h Kramarju.

Ko pospravljam, slišim po postaji Blaža, ki svetuje, da se je treba bolj zadaj (na V pobočje ??) nasloniti na Vogar… Skratka, opazujem nekaj drugih, ki se veselo poberejo in vozijo naprej proti Pršivcu.

Tudi Mojca in Dule sta že pristala.

Ko pospravim, pride Mojca pome in nazaj na parking pod smučišče Senožeta, kjer imamo avte in kjer še vedno pristajajo in pospravljajo ostali.

Mojca gre z Duletom in ostalimi na piknik lokacijo, sam pa še malo na oglede z LCjem gor na smučišče.

Čeprav je zjutraj še megla (inverzija na 1000 in še vedno SV s konkretno burjico na Primorskem), se spravim v Kižlovko dokaj hitro (za kasneje se namreč dogovarjam za nekaj hoje v nižje hribe na Gorenjskem).

Vse mokro do amena in tudi na startu rose še za izvoz. Postavim Rook 2 in ker piha rahlo gor, takoj potegnem in me vzame in visoko, visoko čez dolino in LCja in v kontra vetru po liftu dol, da pristanem daleč za kolovozom.

Pospravim mokro padalo, v LCju vklopim sušilnik in na Gorenjsko v hodalno akcijo…

Po jutranji terapiji še malo počakam, da sonček ogreje dolino. In ker ni v dolini nobene sapice, ko se pripeljem, (inverzija na 600, sicer kar spet močan SV), sonce pa je na pobočjih že osušilo travo, vzamem za spremembo spet staro coto.

Ne bom rekel, da je suha kot poper, ko jo razgrinjam, vendar pa je kar vzorno posušena. Piha rahlo gor, ko potegnem in me takoj vzame. Visoko nad dolino se zapeljem še mimo LCja na kolovozu, potem pa me ekspresno spusti malo čez kolovoz na spodnji travnik, ki je še v senci.

In spet cota popivna pol travnika…

Potem se mi pa že kar mudi, saj nas je stari čebelar Milanče sklical za ob 13.00 pri Škorpijonu. Na poti iz Kižlovke me po telefonu prestreže Gracarjev, h kateremu presedem pri Rutarju. Na Šodru pa oba k Bertu do Škorpijona. Tam pa seveda k Dušanu, da nas vse (še Milan je tam) potegne gor.

Na poti na start na momente kar pihne od Z, pa J, … Na samem startu pa kar precej vetra (5-7/12, bistveno več kot včeraj ob tem času – pa saj je že ves dopoldan sonce, medtem, ko se je včeraj megla raztopila šele malo pred našim prihodom).

Najprej dokončno zmontiramo in fiksiramo testno postajo Slevica, potem pa se že moramo začeti pripravljati. Pa zaradi res močnih vetrovnih pogojev (z občasnimi sunki preko 10 m/s, kar potrdita obe postaji) čakamo v pripravljenosti do cca 15.30, ko v nekem trenutku navideznega zatišja odleti Berto.

Sicer ga ob liftanju gor odnaša bočno v levo in po postaji iznad Trebelnika sporoča, da “ni tako hudo, čeprav je kar veliko vetra…”. Zato ga le opazujemo, kako visi na mestu in ga občasno celo malo rikverca in še naprej čakamo. Kljub navdušenju nad razmerami, se kmalu javi s pristanka.

Jože se že kar nekaj časa slabo počuti in se odločil za asistenta, nadaljnje delo fotografa in na koncu šoferja, ostali čakamo, da se razmere malo umirijo/stabilizirajo. Vmes pride še Gabor.

Skoraj ura mine (ob enem mojem vmesnem poskusu, ko me po obratu samo dvigne in vrže po tleh…), da se odločim in potegnem in kar lepo speljem v dviganju in močnem zanosu v levo. Rinem bolj ven, pred greben in potem z vetrom bočno vzdolž grebena (s 45 km/h) proti Javorču. Milan je v zraku cca 10min za mano, nekaj za njim pa še Gabor in Dušan.

Dušanu zadeva ni všeč in se bolj ali manj odpelje do Škorpijona.

Na Javorču obrnem s 700 in bolj zunaj po poljže vozim nazaj (vmes srečam visoko na grebenu Milana). Malo pred Škorpijonom gre samo še dol, zato obrnem in z vetrom zunaj v rahlem dviganju mimo Javorča, potem pa v počasni curaži čez Vrhniko na travnik za BJjem.

Med pospravljanjem prideta Mojca in Dule kot Deus ex machina in me dostavita do Jožetovega avta na Šodr. Jože odpelje Gaborjev avto dol in na pristanku pobere Gaborja.

Tudi Milan je medtem že pristal in bo pomagal Dušanu rešiti avto.

Zoran Gaborovič : Lepo je, ko si dnevne klubske naloge malo zamenjamo  [15.10.2021 19:43]Zoran Gaborovič : In to od prve, da ne bi potem spet poslušali starega čebelarja   [15.10.2021 19:45] Milan Velkavrh : Danes smo si glede na tezke vetrovne razmere postavili izziv, da ostanemo cim dlje v zraku. Vesel sem da sem edini prebil magicno mejo 30 minut. No pa tudi drugi niste veliko zaostajali. Čestitke. [15.10.2021 19:58] Zoran Gaborovič : Dokler sem bil še jaz na startu, nisem slišal nobenega takšnega predloga… Lahko pa, da ste tisti, ki ste čakali na startu, kaj vam bodo pokazale starost in izkušnje, spremenili cilje in se odločili, da raje varno (??) visite kot jojo žogice okoli starta, namesto da se s pomočjo zakonov fizike (= ekspresno z vetrom v hrbet) podate iz ruralnih področij preko urbanih proti novim horizontom… [15.10.2021 20:11]

Gabor in Jože pa prideta skupaj na Šodr, kjer se posloviva od Gaborja in proti LJU.