Po jutranji terapiji še malo počakam, da sonček ogreje dolino. In ker ni v dolini nobene sapice, ko se pripeljem, (inverzija na 600, sicer kar spet močan SV), sonce pa je na pobočjih že osušilo travo, vzamem za spremembo spet staro coto.

Ne bom rekel, da je suha kot poper, ko jo razgrinjam, vendar pa je kar vzorno posušena. Piha rahlo gor, ko potegnem in me takoj vzame. Visoko nad dolino se zapeljem še mimo LCja na kolovozu, potem pa me ekspresno spusti malo čez kolovoz na spodnji travnik, ki je še v senci.

In spet cota popivna pol travnika…