Med potjo v Borovnico se z Erzom uskladiva, da z Zavrhom najbrž ne bo nič. Suša se baje spogleduje tudi s Slivnico, v kar Erzo preveč ne verjame, na Zavrhu pa še vedno nobenega vetra. Skratka Erzo & Co. se odloči(jo) za Slevico.

Ko peljem mimo Škorpijona, klobasa in trakci visijo ob drogovih, tako da se že namenim naprej proti domu. Malo vseeno cincam, ko pa se Milan (ki vozi za mano proti Borovnici) odloči za Slevico potegnem tudi sam skozi Vrhniko v Horjul.

Javim se za šoferja, in ko pride še Milan, se naloživa k Erzu, Primožu in Mojci in gor. Na vrhu travnika pod hišo nas sprejme kar močan veter (trakec kaže JZ, čeprav je zunaj očitno močan V, celo SV) po travniku gor.

Vsi štirje postavijo. Prvi odleti Sušev Primož, za njim Erzo. Veter že skoraj pojenja, ko odletita še Milan in Mojca.

Zapeljem dol in poberem najprej Erza v Vrzdencu.

Potem na prečni cesti naloživa pešaka Milana.

Pri ŠPH pa nas čakata Primož in Mojca

Poslovimo se ob Milanovem provociranju, da je sedaj idealno na Zavrhu … in domov…

Danes napovedan oblačen dan, pa se oblaki začnejo kmalu topiti. Kljub napovedi konkretnega SV, V, JV, v nižinah ni vetra, ko se peljem v Kižlovko.

Sonček se je že prebil skozi oblake in tudi že malo posušil teren. Zato vzamem spet staro coto in gor. Danes (za razliko od včerajšnjega razsajanja) le rahlo diha gor po startu (termika), ko raztegnem. Potegnem, takoj me vzame in po putru nad dolino. Ko pristajam, pa začutim veter z leve, ki me ustavi pred kolovozom.

Glede na vremensko situacijo se odločim(o) za Zavrh. Milan predlaga 14h, Erzo pa ne more pred 15h.

Na Šodru se dobiva z Bertom ob 13.40 in do Škorpijona, kjer počakava še Dušana in Milana in Dušan zapelje 1.ekipo gor. 2.ekipa v sestavi Erzo, Mojca, Suša in Gabor pride torej po 15h za nami, vmes pa bo prišel tudi Kurnikov Jurij.

Na startu piha idealno (4-5/7,5) in nad nami lepe bazice, zato takoj začnemo postavljati. Malo čakamo, če bo kaj prbilo, pa ni bistveno močnejših sunkov. Dušan mi razgrne padalo, medtem ko se vpenjam, postavim zidek in prvi potegnem.

Čutiti je JV z desne in termiko, ki me še pred Trebelnikom lepo dvigne nad greben. Še malo vrtim in potem v naslednjo kotlino za Trebelnikom, kjer dobim močno dviganje, ki vleče v bazo nad hribom. Tudi ostali trije so že v luftu. Vztrajam v vrtenju do baze na 1600, nato se odpeljem (v curjenju) do Javorča, kjer obrnem s 1200. Nazaj grede curim praktično do Trebelnika, kjer dobim spet dviganje, vendar le do 1150.

Vidim, da je Jurij tudi že štartal. Podaljšam do Antene (kjer imam samo še 1000) in nazaj. Pred Trebelnikom naberem le še do 1100 in spet do Javorča. Sedaj obrnem z 800 in se odločim za nazaj, da bom še enkrat pobral in potem potegnil čez Vrhniko…

Nekako lezem v smeri Borovnice in mi sprva občasno celo malo piskne, potem pa vedno bolj curim. Tudi 2.ekipa je že v zraku. Nad Dolom pred pristankom vidim Dušana, kako vrti neko 0 in se potem odpelje na pristanek.

Milan ves nizek poskuša priti do uradnega, pa sede nekaj prej.

Sam se poskušam nad hišami Dola še malo obdržati (mi je že jasno, da se ne bom več rešil in adijo Vrhnika in Podlipska…), vendar sem še prehitro pri Dušanu na uradnem.

Med pospravljanjem se nama pridruži še Berto.

Vmes pride na letenje še Jernejčičev Urban in potegne Dušana gor po kombi.

Gabor nad Javorčem še nabere in se enosmerno odpelje naprej v Podlipsko.

Mojca se zapelje direkt do Sinje gorice.

Suša tudi enosmerno proti Vrhniki.

Erzo in Jurij pa drajsata sem in tja in nabirata in drajsata… in se jima v drajsanju pridruži tudi Urban.

Berto zapelje Milana in mene še enkrat gor, da rešimo Erzov in Jurijev avto. Milan odpelje Jurijev na pristanek, kjer ga potem Jurij tudi prevzame, ko končno pristane.

Tudi Urban se lepo nadrajsa in pristane pri Škorpijonu.

Erzov potujoči muzej pustim na Šodru in sem že v LJU doma, ko Erzo končno pristane v Podlipski.

Celo noč uliva in ko dopoldne kaže, da je jenjalo, se odpravim od doma. Pa spet kapljice po šipi, ko se spravim v LCja, tako da vsaj še kakšno uro vedrim. Potem pa le neha in se zapeljem v Kižlovko.

Med potjo zastave in drevesa in dim iz Vevč kažejo na precej vetra. Pred dolino se mi zdi dokaj mirno, ko pa stopim iz LCja, pošteno šumi po dolini in okoliških pobočjih.

Seveda z Rookom 2 na stari start. Piha od gozda dol v hrbet in na momente res močno, da padalo kar plahuta. Previdno postavim v mokroto, pa mi ga od zadaj posvaljka, še preden v celoti raztegnem. Namestim in se vpnem in ponovno…

Ko ga petič odvijam, se le uspem pripeti v neki 0, vendar mi ga ob potegu samo sfedla po hribu dol. Zdaj se postavim pod zgornji prelom in ponavljam odvijanje svaljkov vsaj še štirikrat (še dobro, da sem že toliko rehabilitiran, da lahko “poskakujem” naokoli.

Potem pa se le poklopi odvito padalo in moje vpenjanje in poteg in na prelomu speljem in me samo splakne dol.

Ampak sem mislil, da bo v zraku hujše, kot je bilo…

Danes je napovedan kilav dan s popoldanskim dežjem. Zato najprej v Kižlovko – še po “suhem”.

In danes presenečenje: vsa dolina gladka, koruza do nule porezana in travniki pokošeni (že od prejšnjih dni). Čeprav je v dolini še vse vlažno od jutranje rose in preteklega dežja, vzamem za spremembo spet coto Rooka.

Ko postavim na startu, čutim rahel vetrič po griču gor (čeprav je vse oblačno in ni za pričakovati termiko…). Potegnem, cota gre počasi gor in me vzame še pred robom. Potem pa po putru z rahlim kontra vetrom do kolovoza.