Danes pa je vetra. JZ. Povsod. Mogoče ga je le v KG manj… Erzo že zgodaj zjutraj reši serijo na Hribih.

Roman Debevec : Erzo je namest Aladina. .. Ko vidiš njegov trek že ob pol sedmih zjutraj, pol veš, da na našmu koncu tistga dne nau za lett… 😃 [22.2.2021 11:55]Andrej Erznožnik : Za letet je, samo noben ne upa, pa mogoče bi blo 10 m2 zadost [22.2.2021 13:48]

Jaz pa se ležerno odpravim okoli 10h v Kižlovko, saj imam terapijo popoldne.

Že po dolini nažiga. Nabrano padalo komaj nesem gor na start. V rozeti ga odložim in se vpnem. Smer je idealna, naravnost gor, ampak prbija, kot še nikoli (dosti bolj kot zadnjič z Erzom). Nekajkrat, ko se malo umiri, ga poskušam hrbtno dvigniti, pa mi ga razmetava in ga komaj spet obvladam (toliko, da me ne odšlepa po pobočju gor). Priznam, da me je kar strah, kako bo to v zraku…

Čez nekaj časa, ko se nikakor več ne umiri in smreke žvižgajo na polno, naberem in odpešačim dol saj sem se spomnil na bližnjo skrito dolino Lesina pri Podmolniku.

Čez nekaj minut sem tam. Majhen griček je dosti bolj položen, kot sem ga imel v spominu, pa popolnoma vse naokoli razrito od merjascev. Postavim na vrh (kar nekaj šavja zaradi nekošenega travnika). Zgoraj šumi, tu pa na polno pihne veter vsake toliko časa iz katerekoli smeri se mu zdi in mi pomečka pripravljenega Rooka.

Petkrat ga po ponovnih postavljanjih le dvignem in mi ga sesuje sem ali tja, vmes se tudi kotalim… Potem mi ga zrola od zadaj kot palačinko. 15min razpletam in postavim še šestič. Ko pihne od spredaj potegnem, pa butne od zadaj in mi ga potegne čez glavo dol po pobočju. Odstopim in spet nazaj v Kižlovko.

Tolažim se, da piha manj, ko nesem gor. Ustavim se kar na kolovozu pod robom. Rozeta. Se vpnem in rozeto v zidek. Stojim pod robom in čakam, čakam,… Ko se končno le malo umiri, ga hrbtno dvignem in se obrnem in me odlifta nekaj m gor in potem komaj lezem naprej in me po liftu spusti na polje pred vznožjem…

Na pristanku ga v vetru malo handlam, da ga lahko lepo naberem v rozeto in odnesem v LCja…

Že včeraj je Erzo odločen za Gozd tudi danes. Zjutraj sicer malo preverjam po SLO, pa je Gozd res najboljša izbira. In Erzo razpiše enako kot včeraj: 11.00 Vrhnika.

Na pristanku čakam ob 11.30 in tu ni še nikogar (od včerajšnje padalske gužve), saj je danes do sem vse pokrito in se tu sonce le sramežljivo začenja kazati. Mega pripelje Erza in Gaborja in se zbašem zraven. Na Gozd in na start (Vogrinčev Primož prijazno odobri mojo dostavo).

Pravkar nekdo starta, sicer mir in tišina na startu (kar se ljudi tiče). Pride še Martin v privatni režiji. Malo modrujemo s Primožem, ker pa piha idealno (2-3/6) raje začnemo takoj postavljati. Prvi odleti Vogrinc, potem Erzo, za njim pa že jaz (Mega in Gabor, spet hvala…).

Za Erzom rinem na V rob in tu dobim lep steber do 1300, potem v temo pod Tolsti vrh, tu spet nekaj iščem, da dobim zunaj na V robu močno dviganje do 1500 in naprej kar bolj zunaj že v podnožju baz mimo Storžiča in Kališča do Zaplate. Tu vidim 3, ki dosti nižji rinejo na Potoško (Gabor), zato raje obrnem in nazaj. Ob Tolstem nizko pod Kriško goro v vedno močnejšem dviganju daleč ob Z grebenu.

Obrnem  pred Tržičem in spet bolj zunaj nazaj ob Kriški proti Storžiču. Vedno bolj se odpira modrina neba, topi pokritost in oblikujejo baze. Zunaj najprej lepo drži in čisto pomladanske razmere, potem pred Storžičem močno zgubim, se nekaj časa matram že čisto v pobočju, pod Tolstim spet naberem in se pod Kriško zapeljem spet ven na Zgornje Veterno in v kar močnem dolinskem vetru (10km naprej) na pristanek.

Jože Gracar : Bravo Zoran, tako se to dela👍 [21.2.2021 15:20]

Mega in Gabor sta ravno pospravila.

Jože Gracar : Bravo…..lepo si raztegnu👍 [21.2.2021 15:17]

In odhajata z LCjem na Gozd po Megov avto. Tudi Martin je že pristal.

Ko prideta dol, že skoraj pospravim. Malo mi pomagata, potem odbrzita po Erza v Preddvor (kamor je prišel z dostavo izpod Krvavca)…

Aleš Pirš : Ce clovek prevec trenira je velika verjetnost da je pretreniran in rabi kak dan pocitka. [21.2.2021 15:03] Andrej Erznožnik : Hvala za nasvet [21.2.2021 15:04] Blaž Korošec : Vidim, da si bil že dva krat na Gozdu, zbiraš pogum za v Bohinj 🤔 [21.2.2021 16:44]

Kljub pomladanskim razmeram (beri: kar močna dviganja in spuščanja) vesel kot radio.

Še vizualizacija Megovega, Gaborjevega in mojega leta

Zjutraj Erzo pokliče, da je v planu Gozd, ker je povsod drugod (tu je mišljen sicer le J del SLO) neuporabno: megla do tal, pa veliko JZ… Ko vseeno malo pogledam, je sicer Slivnica v soncu, žal pa Z, ki res občasno kar naraste.

Potem potrdim, čeprav me ne vleče, saj sem prepričan o množicah na Gozdu. Z Vrhnike gredo baje Erzo, Sušev Primož, Gabor in še nekdo, midva z Milanom pa zaradi neodvisnosti kar vsak s svojim na pristanek.

Ko pripeljem, vse zabito z avti skoraj do Seničnega. Kmalu pride tudi Berto in čakava Milana, da prisedeva k njemu in gor, saj je drugi avto z Erzom poln in gredo direkt gor že pred nami (Primož je šel H&F na Potoško, tako da jih pelje Piršev Aleš). Milan me dostavi prav na start, kjer je vse nabito z ljudmi (padalci, družine, pohodniki, turisti, vikendaši,…).

Vsake toliko kdo poskuša startati, pa so vsi uspešni in neuspešni poskusi tako atraktivni, da marsikoga mine. Med prvimi od naših uspešno starta Pirš okoli 12.30h, Berto poskuša neuspešno in se po daljšem počitku odloči, da dokončno odneha (kot še marsikdo).

Tudi Erzo, po začetnih odločnih poskusih, raje sede v kraj in modruje z ostalimi, ki se prestavljajo sem in tja po startu. Vmes opazujemo tiste, ki so visoko na Potoški (mimo se pripelje Suša, ki odpelje kar dve etapi, eno do Krvavca in nazaj) in one, ki lebdijo pod startom in praktično mirujejo v močnem V.

Gracarjev Jože pridno fotka na startu

Kar nekaj časa še traja vse to čakanje in modrovanje, da se tudi Suša javi po uspešno zaključenem letu s pristanka v Preddvoru.

Iz svojih perspektiv je posnel tole

Ko se start že dodobra izprazni okoli 15h odleti tudi Erzo (spodbudi pa ga Vogrinc, ki odločno pride na start). Ko večina odide s starta (kdo tudi še odleti), se na koncu odločimo še Milan, Gabor in jaz.

Oba mi pomagata raztegniti, da ob 15.30h, ob lepem hrbtnem dvigu potonem proti dnu poseke in le nekako speljem in na levo, kjer pa samo curim in se potem borim pod kamnolomom, da le malo naberem in po 20 min neuspešne borbe pristanem.

Skoraj pospravim, ko pride do mene Pirš, ki je toplandal za Gozdom in rešil svoj avto.

Komentar leta: Sem hotel mal proti Kamniku a sem raje obrnil in se komaj resil iz mišolovke. [20.2.2021 15:54] Dragan Vidic : Pogumno in dobro si se rešil! Zmagovalec Gozda. [20.2.2021 18:10]

Ko pospravim in priracam do LCja, atraktivno z vetrom pristane Erzo.

Komentar leta: Kaj pa naj napišem, glede na to, da prvi vržem padalo iz ruzaka ob 12h, odletim pa ob 15h? Do takrat gledamo in tud sam sem udeležen v neuspelih in res za silo uspelih štartih, da je dobro da smo danes vsi celi… Morebiti lahko napišem to, da sem hvaležen Gozdnim vilam za svoj uspešen in nestresen štart. [20.2.2021 18:59] Sergej Bukovnik : Kje je pa komentar😁 [20.2.2021 17:42]

Pa Milan.

In Gabor.

Zapeljem Milana po avto in domov.

Od današnjega dneva mi je bil najbolj všeč topel sonček na startu…

Danes napovedanega veliko JZ čez spodnji del SLO in zabasana Primorska (še bolj kot včeraj), na Gorenjskem malo bolje. Vendar me na Gozd (kamor se usmerja Milan) še vedno ne mika.

Zato se po dopoldanski terapiji odpravim še na sekundarno terapijo v Kižlovko. Močvirje na dnu doline se še ni posušilo, je pa pobočje dokaj suho in celo rahlo piha v pravi smeri (J) po pobočju gor.

Postavim, lepo naštimam (Rook skoraj »šušti« od samega suhega 🙂 …), potegnem in se lepo odpeljem v dolino. Tik nad tlemi pa kar malo zagunca in me na hitro spusti v blato močvirnatega travnika.

Na jutranji terapiji mi že zvoni telefon… Ko končam in se peljem proti domu, že dilema: kdaj (Erzo), kam (Manca), in trilema: Kovk, Slivnica, Gozd (Milan). Ko doma le uspem malo bolj pogledati situacijo in z Milanom vzpostaviva jutranji kolegij ob njegovi jutranji kavici (ura je 10.30h), navijam za Vremščico, saj Gozd nikogar prav ne mika, Slivnica je že močna, Kovk pa podoben včerajšnji situaciji.

Postavimo 11.15 za zbor na Vrhniki. Ko med potjo še Kraševci (Rajko) potrdijo, da se tudi odpravljajo na Vremščico in bo logistika rešena, ni več dileme. Na Železniški je treba samo še prepričati dvomljivega Suševega Primoža in z Erzom se zdevava k njemu. Milan h Gracarjevemu Jožetu in kolegu, Berto vozi Škobernetovega Tomaža kar mimo Vrhnike, Manca pa zaradi neodvisnosti sama pritisne na gas.

Primoža odložimo na Piki, da bo H&F gor. Manca gre s križišča z nama z Erzom, ki res z vso previdnostjo pripelje Primožev avto na zgornji start, kjer že postavljajo člani Gracarjevega avta.

Jože pridno dokumentira dogajanje na startu

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Vetra je kar nekaj, tako da lepo napihuje padala na startu. Postavimo tudi ostali (starejšemu hendikepiranemu občanu Zoranu seveda pomagajo ostali, predvsem Škoberne in Gracar). Ob intenzivni pomoči tako lahko odletim takoj za Erzom, potem še ostali. Sprva malo jadramo ob zgornjem startu. Erzo najprej reši serijo s toplandanjem.

Ko tu, ob zgornjem startu, zgubim nekaj višine, se prestavim v kanal spodnjega starta, kjer kar vrtim in celo nekaj naberem. Še enkrat pod zgornji start, pa sem hitro spet nazaj pod spodnjim, kjer še malo vrtim.

Milan medtem počasi zgublja in se zapelje na letališče.

Manca tudi počasi tone in pristane na Piki. Nekaj za njo še Berto.

Erzo še kar toplanda in taktizira z upanjem na več vetra.

Potem se tudi sam predam in zapeljem čez letališče in pisto, ob kateri pospravlja Tomaž.

Rinem, kolikor zmorem blizu glavni cesti.

Ko začnem pospravljati, pristane ob meni Primož. Kar nekaj za njim pa še Erzo, po zadnjem startu.

Milana pooblastimo za reševalnega šoferja. Z Rajkom počakata še Bojana, da gredo gor po avte in rešijo tudi logistiko ostalih. Medtem mi trije (Erzo, Primož in jaz) modrujemo in preračunavamo na travici, koliko km cigaret je doslej pokadil neimenovani padalec (40 na dan x 365 dni x 40 let = ? km).

Mimo prideta še Nevidni in Mljač… in še kar nekaj časa poteče, da končno pride šofer Milan.

Ker bi Milan še letel, nas Primož na povratku zapelje z Razdrtega od zadaj še na Strmco preverit, da je tudi tu vse pokrito in preveč vetra…