Danes sem v Kižlovki malo prej in je še vse dokaj mirno (generalno JV, termike še ni… je pa inverzija na 700…).

Na startu pod gozdom občasno pihne rahlo gor . Postavim, potegnem in sem v luftu pred prelomom. Najprej lepo drži, potem pa začutim kontra veter, ki me hitro spusti.

Manca si je danes zaželela na Gorenjsko na Krvavec in glede na napoved ji ni za oporekati. Mene sicer vleče na Zavrh (kjer naj bi bilo podobno, kot včeraj, z malo manj vetra), ampak ker je tudi Milana prepričala, ne gledam preveč napovedi in potrdim tudi sam, saj na Krvavcu nisem odletel že celo večnost.

Ob 12h sem pod Grajcem. Pridejo drug za drugim še Berto, pa Milan in Manca. Za Krvavcem se sicer pokriva in bi skoraj zapadli v modrovanje, pa začnem priganjati in se zbašemo v LCja in gor do hotela.

Sprehajamo se med kapelico in startom pod hotelom in ker spodaj le piha več časa z leve (sicer zelo spremenljiv veter), se (nekateri že napol pripravljeni) prestavimo (no, jaz samo sebe, ker mojo robo nosi enkrat eden, enkrat drugi…) h kapelici (zase namreč ugotovim, da bom imel tu manj problemov).

Milan mi razgrne padalo, sam pa sem precej nervozen na tem razdrapanem pobočju. Najprej hočem hrbtno, pa ni nobenega vetra, zato se obrnem naprej. Ko spet pihne malo gor, potegnem in lepo speljem. Desno pod hotel, kjer dobim neko razrukano dviganje ob pobočju. Kar matram se, da naberem nad hotel in ker je zadaj proti vrhu Krvavca vse zabasano in temno, grem iskati bolj ven, kjer je bolj osončeno. Ne najdem nobenega lepega dviganja, samo rukanje in gonjenje sem in tja. Ko sem že pred Ambrožem, pa za robom na V najdem močan steber, kjer naberem cca 400m. Vidim Milana bolj zunaj na soncu nad Stiško in zapeljem tja. Kar sem vmes izgubil, spet naberem v močnem dviganju, ampak vsega tega razmetavanja imam počasi dovolj in se odpeljem proti pristanku (kamor me pa z Grajca hitro splekne…).

Skoraj hkrati z mano pristane tudi Milan, ki je povsem enakega mnenja glede razgonjenosti…

Le nekaj minut za nama je na tleh Manca, ki pa je mnenja, da je bilo odlično…

Berto se je po naših startih prestavil pod hotel, kjer pa je poskušal startati, pa ga je hrbtni veter ob poskusu prizemljil, tako da je pospravil in pripeljal LCja v dolino.

Še pod Jenkovo na analizo in domov (Milan pa še enkrat na večernega Ambrota).

V Kižlovko zapeljem 1h prej kot včeraj in vetra je neprimerljivo manj (generalno V, JV, plavina), čeprav je danes gradient super od podna gor.

Termika že lepo dela in občasno pihne gor celo za hrbtni start. Postavim se pod gozd (kot zadnje dni od prehoda na prvotno parcelo), pa mi hrbtni dvig ne uspe kar nekajkrat, saj vseeno piha precej zrotirano v tem kotu. Ob dvigu pa ga zameša na eno ali drugo stran.

Potem ga še zadnjič poravnam in potegnem naprej in hitro speljem. Nad dolino ni kot po maslu in veter me zadrži, tako da ni najdaljši let…

Za zaresno letenje pa Milan kar določi 15h pri Škorpijonu, tako da se lahko pridruži po službi še Uki. Malo prej sva na pristanku v Borovnici in ko pride Milan, Uki samo prtisne na gas. Kasneje pridejo še drugi (Završkov Srečko, ki ima opravke v tem delu SLO in Koritnikov Slavc, mogoče še Manca).

Spet sam odnesem težko opremo na start (ob pridnem odstranjevanju vmesnih tehničnih žičnih ovir obeh mojih sopadalcev 🙂 ). Na startu ravno prbija 10, ko pridemo (postaja javlja 2,5-4/3,5-5,5 potem 1x max 7,5) kar ob naslednjem sunku preverim in mi ročni merilec pokaže 7-8/9.

Zato malo pomodrujemo (Uki pa si zvije čik). Kurnikov Jurij javlja, da prihaja na start. In začnemo postavljati, ravno ko pride, saj so vmes obdobja tudi s premalo vetra. Prvi lepo odleti Uki, daleč ven in se za Trebelnikom odpelje v višave. Jaz najprej lepo namestim padalo v zidek (ob Milanovi in Jurijevi asistenci razgrinjanja padala) in ga prav vzorčno lepo hrbtno dvignem ter prav postojim na robu, da preverim padalo nad sabo in potem stopim v zrak.

Sam grem bolj na Trebelnik in me samo dviguje, za razom pa brez vrtenja odlifta gor. Odpeljem naprej proti Vrhniki z višine 1200, pa me še pred Javorčem pogoltne, da moram začeti vrteti. Naberem na 1000 in grem do Javorča, medtem ko ostali trije (medtem sta startala tudi Jurij in Milan) vriskajo s 1500 in Milan baje že čez 1700.

Na Javorču nizek pobiram in grem nazaj previdno, pa začne kmalu enakomerno dvigati, tako da se samo pripeljem do Trebelnika tik pod grebenom. Pa naenkrat padem v zračno luknjo z -6 dol (?!), da se malo zunaj spet rešim v višave blizu skupaj z Milanom. Na startu se jih kar nekaj pripravlja (tudi Manca), ko se sam z višino 1500 odpeljem drugič na Javorč (pridem na 1000).

Ker sem visok, kar obrnem nazaj in sedaj odpeljem celo nekaj mimo starta proti Anteni. Obrnem s 1000 in se pustim v ravnem letu dvigniti na 1200 in potem čez Javorč naprej pred Vrhniko v Podlipsko.

Urban Jernejčič : Krasno! [18.8.2021 18:39] Andrej Erznožnik : Kaj vam gre fajn, pa še 1h dlje spite [18.8.2021 20:11] Zoran Gaborovič : Ne sam 1h 🙂 [18.8.2021 21:10]

Ko pristanem, me pokliče Mojca, če rabim prevoz. Ko pospravim je že pri meni.

Na Verdu pobereva tudi Milana.

In v Borovnico, kjer ostali že čakajo, da gredo z Milanom gor rešiti svoje avte.

Razen Srečka, ki se je že odpeljal proti domu.

In Jurija, ki je toplandal.

Jurij Kurnik : Lepo je šlo gor, pa tudi dol 😉 Super tudi, ko se ni potrebno ukvarjati z logistiko. [18.8.2021 20:06]

Z Mojco počakava v Škorpijonu, da se vrnejo dol. Milan, Uki in Slavc se nama pridružijo še na eni kavici…

Neverjetno lepo (ob predhodnem pričakovanju močnega vetra in dosti bolj divjih razmer v zraku). In ob 17.30 so bili nekateri na 2000 nad Zavrhom (Jurij 🙂 ). Vesel kot radio.

Danes pa mi je dala Kižlovka vetra (dobesedno) za vse lepe in mirne lete zadnjih dni…

Od nočnega neurja je zjutraj še deževalo, tako da pridem v dolinico šele po primarni terapiji, malo pred 12h. In piha z vseh strani. Da šumijo krošnje in se belijo listi in krivijo veje, ko se štimam pri LC. Počasi hodim gor, pa je ves čas enako. Nenaden sunek mi celo napihne nabrano padalo, da ga le s hitrim obratom od sunka umirim na hrbtu.

Seveda grem najprej levo v kot pod gozd. Pa piha tudi tu vsakih 5s iz druge smeri (res pa da malo manj, zaradi zaslombe gozda). Pa si ne upam tu postaviti, saj vidim, kako na prelomu vsake toliko pridivja veter. In grem raje na prvotni stari start na gričku nad prelomom (kjer je odprto proti dolinici).

Razgrnem in potem mi ga rola z ene smeri, pa iz druge, pa od zadaj, od spredaj pa ga ne odvije nazaj, tako da se vsakič odpnem in ročno razvijam. Vmes moram tudi štrikce razpletati. Potem pogruntam, da ga najbolj kontrolirano sfuzla, če sedim za kupolo na sredi in držim padalo, ko najhuje razmetava (tako ga potem najhitreje odmotam, pa še štrikce ne zaplete).

To dogajanje se ponavlja cca 2 uri, ko se le malo umiri, da namestim padalo in se vpnem in ker še nič ne šumi naokoli in koruza ne plapola v dolini, potegnem. Čez prelom se bolj vržem, da me zagrabi in nabije gor in naslednji moment spusti in potem me še nese do konca koruzne polja, kjer pa spusti na mestu na tla.

Hitro po LCja in nabrano padalo vanj. In kmalu spet vse zašumi še močneje. Iz študijskih razlogov še malo posedam v dolini, pa se obdobje miru, ki bi bilo daljše od 15.sek ne ponovi…