Padalska jataDanes pa zaradi dopoldanske terapije spet zgoden. Sonček še ni uspel posušiti rose in na poti gor imam čevlje premočene.
Postavim, piha občasno že malo gor, potegnem in speljem po nekaj korakih še pred prelomom. In se zapeljem po putru še malo mimo koruze.
Spet mokro padalo stlačim v LCja (vendar bo v tej vročini suho še pred koncem primarne terapije…
Erzo danes lobira za Slivnico in čeprav je v spodnji SLO več vetra se mi zdi OK. Dogovoriva se, da končam svojo seanso in in pridem na zbor na Vrhniki ob 12.30. Pa baze ratujejo vedno večje in bolj temne in Erzo zbezlja okoli 11h kar sam na Slivnico, da ne bo prepozno…
Z Milanom se potem dogovoriva za popoldansko akcijo, ko se bo (če se bo) pokritost spet razčistila (nihava med Slivnico in Gozdom ob 17h). Malo še sprašujem naokoli, če je kdo kje in kako je tam, kjer je, pa kako bo, če bo,… vendar nič konkretnega. Počasi se v sebi sprijaznim, da danes ne bo zaresnega letenja (Slivnica ne pade pod 10, Gozd pa zelo šibek 3-4/6, Križka 3-4/6). Pa me Milan spodbuja da vseeno greva, vsaj na izlet. Na izletu sem bil včeraj in se mi res ne da, ker ne verjamem v stvar.
Pa me na koncu le sprovocira in se malo pred 17h dobiva na pristanku. Samo še en avto stoji, nobenega človeka, dva ravno startata na Gozdu in se kar obdržita…
Milan zapelje gor in danes celo sam (počasi, korak po korak) odnesem padalo na start (!!!) Takoj postaviva, saj piha idealno (mogoče bi lahko malo bolj), nebo se po malem odkriva in ratuje vedno bolj modro (čeprav je že pozno). Vogrinčev Primož je baje že dolgo v zraku in nadomešča ga padalski kolega – tudi pri pomoči na startu. Še dva nova optimista prideta in postavita.
Lepo hrbtno dvignem, po obratu in odletu pa me zanese malo v levo. Hitro ugotovim, da imam levo komando (kljub natančnemu preverjanju vsega na startu) zavozlano. Takoj, ko jo razvozlam, je Milan je že v zraku blizu mene. Odpelje se na V rob, kjer malo zacuri, jaz pa zavrtim prej (saj je bolj J, JZ) in takoj najdem dviganje.
Po dveh etapah se zapeljem na Z pobočje Križke in še malo naberem do grebena na cca 1500. Potem pa skoraj brez vrtenja mimo Tolstega ob Storžiču čez Kališče do konca Zaplate (v resnici obrnem ob vrhu Cjanovce) in nazaj. Ko sem spet na Kališču Milan javi, da je skoraj pocuril na V robu, pa se je, po porabljene polovice ure, le z muko rešil. Srečava se na Storžiču.
Jaz pa samo naprej na Tolstega do konca Križke in obrat. In še enkrat do konca Cjanovce (komaj za spoznanje nižji, če sploh, ves čas med 1500 in 1700) in nazaj. Na koncu Križke zapeljem kar naprej ven (vse do Tržiške Bistrice), kjer obrnem na 1400 (imam občutek, da bi s to višino in vetrom, ki je na višini že bolj JV, prišel do Begunj…), saj predvidevam, da bo Milan jadral do poznih večernih poročil in je bolje, da sem pri svojem avtu.
Nazaj gre počasi in sploh noče dol, tako da rabim še slabe pol ure, da zbijem višino in pristanem.
Vesel kot radio, saj tudi pod razno nisem verjel, da bo danes mirno večerno uživaško jadranje (že vsaj 2 leti sta minili od česa podobnega…).
Malo za mano pristane Milan, enako vesel nepričakovane uživancije.
To je to, kar sva si oba želela že od pomladi, ko so ostali kar nekajkrat ujeli podobne razmere…
Ker je ponoči močno deževalo in je zjutraj sprva precej zabasano z nizkimi bazami in rahlo megličasto, počakam, da sonce vse to raztopi in vsaj delno posuši Kižlovko.
Tako šele okoli 11h postavljam. Občasno že termika dahne gor, tako da po dvigu padalo lepo zagrabi in sem še pred prelomom v zraku. In do konca koruze, kjer me na hitro spusti.
Erzo popoldne navija za Gozd. Meni se sicer povsod zdi preveč vetra in ne verjamem v to, vendar preverim z Meri, kakšna se ji zdi današnja situacija. In pravi, da po njenem je možnost poznega večernega jadranja na Gozdu. Sporočim Erzu, ki razpiše zbor ob 16h na Vrhniki in ob 16.45 na pristanku, saj cesto odprejo ob 17h.
Ker imam še veliko časa, pogledam, kje so kakšne bele pike tam okoli in najdem Tenetiše. Res je za cerkvijo in pokopališčem lep gladek travnik, pravi šolski teren. Žal pa je vrhnji (bolj strm) del popolnoma nepokošen in ko poskušam postaviti, se štrikci samo zatikajo. Zato postavim nižje na rob pokošenega (kjer pa je že zelo položno). Veter piha na cikle od zadaj (JZ čez rob od cerkve), potem pa butne (termika) z leve in od spredaj iz kotanje.
Poskušam ujeti pravi moment, vendar so od vseh poskusov le trije taki, da me dvigne v zrak in potem bolj ali manj hitro spusti na tla.
Po zadnjem, ki je bil najdaljši, imam zadosti, saj me je hoja teh nekaj korakov gor in vročina (in seveda postavljanje in neuspešno dvigovanje) pošteno izčrpala. Zato se spravim v LCja in počasi v Senično.
Kmalu pride ekipa: Jasna in Klemen, Erzo ter Gabor. Prisedem in gor. Gabor je tisti, ki me danes reši bremena, tako da štorkljam za njim na start, kamor je ravno pripešačila familija Kurnik. Vetra je veliko in je sunkovit. Na Kriški so sunki tudi čez 12, na Gozdu do 10, oblaki drvijo od JZ. Nihče ne pomisli, da bi šel v zrak, se pa nabirajo novi in novi (in tudi tečajniki).
Po debeli uri čakanja, ko veter začne močno upadati (čeprav na momente še dobro pihne) se prvi pripravi Kurnikov Jurij in takoj za njim odleti še Erzo. Potem počasi še drugi. Mene je medtem minilo, saj večina drajsa pred in malo nad startom in ni videti nobenega, da bi konkretno pobral. Ura je že blizu 19h in nimam več volje, da bi razgrinjal in postavljal in na koncu spet pospravljal, pa tudi če za 1h drajsanja sem in tja nad grebenom pred startom. Lahko pa rešim avto in prihranim morebitne težave ostalim.
In zapeljem dol Jasnin in Klemnov avto in potem pomagam rešiti še Jugov avto. In se odpeljem domov.
Kakšna napaka, saj je bilo letenje baje res idilično do poznega večera !!!
Jurij Kurnik : Na štartu čakanje, nato pa super mirne razmere!!! [14.7.2021 22:05]
Ana Senegačnik Kurnik : Prvič z Gozda do Potoške in nazaj! Super lepe večerne razmere! [14.7.2021 22:10]
Spet moram navsezgodaj v Kižlovko, da bom pravočasen za terapijo. Čeprav je sonček že obsijal start, je vse cedeče vlažno in prav moreče zatohlo. Veliko JZ vetra je napovedano za danes in popoldne poslabšanje z nočnimi plohami in nevihtami in točo….
Ampak na startu je še vse varljivo mirno in skoraj brez sapice. Občasno sicer dahne gor, vendar ko potegnem prvič, Rook 2 sploh noče lepo gor (?) in se prevali na stran.
In ko ga ponovno postavim, so še štrikci zapleteni (?), da se pošteno namatram, preden spravim vrvice spet v red. V drugo pa gre padalo lepo gor v popolnem brezveterju (?) in se čez prelom lepo zapeljem ostro v desno do konca koruznega polja.
Spet stlačim popolnoma vlažno padalo v LCja.