Danes napovedan super dan (zmeren JZ, sončno – čeprav ne preveč dobra sondaža zjutraj). Ker je prva lepa sobota po dolgem času, pričakujemo množice v Vipavski (pa še Parasnežinka je na Kovku). Kar nekaj nas je, ki nas v to gužvo ne mika, so pa nekateri, ki si želijo čim več sigurnih km, ne glede na gužvo…

Kraševci se organizirajo za Goljak in jaz sem v skladu z napovedjo tudi za to varianto. Pa še Štusejeva Dušan in Luka, Gerdejev Stojan in še Pojetov Jože.

Vsi se na Železniški ob 10h naložimo k Dušanu v kombi (imamo tudi šoferja Marjana) in po stari cesti mimo Planine, kjer poberemo še Jeana.

V Ilirski smo prvi. Kmalu pridejo še Volkov Luka, Pavličev Tom in Primčev Gregor (kot predstavniki Ilirske), potem pa še Rajko, Gorazd, Bojan in Marko (zastopniki Krasa).

Mi potegnemo s kombijem do Zabič, kjer prisede Volk (in pusti svoj avto za logistiko), Ilirski kombi pa čaka še na zastopnike Štajerske (Golobov Sašo, Majeričev Miran in Zverov Aleksander).

Pod štartom se zbašemo ven, da Marjan odpelje Pojeta malo naprej za Veliki Razbor, kjer bi začel današnje nabiranje startov.

Na startu piha idealno in začnemo počasi postavljati. Nepričakovano se pojavijo še Emil, Martin in Sašo Razdrih (s šoferjem) in ko pridejo na vrh še vsi iz drugega kombija je to največja zasedba padalcev ever na Goljaku (18 na Goljaku + Jože na V.Razborju + 3 šoferji).

Jože medtem že odkljuka Veliki Razbor

in Mali Razbor

in tudi že Šestanov vrh.

Nočem prvi v zrak (da mi kdo malo pokaže…), tako da prvi odleti Razdrih, za njim pa Tom, Gorazd, jaz in ostali.

V začetku kar živahno v ostrih dviganjih, kasneje se malo ublaži, sploh ko nabereš nekaj višje in tam iščeš stebre (kar meni nikakor ne uspeva). Nekateri gredo proti Hrvaški bolj ali manj uspešno (še najdlje gre Marko), drugi smo bolj okoli starta nad zgornjim platojem (največ vidim cca 1700, nekateri pridejo tudi do 1800). Jože medtem obdela Srednji Razbor.

Po napolnjeni uri se z višine 1700 odpravim na Kozlek. Tam poskušam nadoknaditi izgubljeno, pa mi nad 1300 ne uspe in še enkrat to ponovim nad Srednjim vrhom. Tukaj sem sam. Drugi so še okoli starta, oziroma prvi že pristajajo.

S to višino si sam ne upam nazaj na Milanijo zato rinem naprej za Ilirsko, kjer pa ne dobim nobenega dviganja več in odcurim čez Ilirsko na travnike SZ od mesta, ob cesto na Knežak.

Takrat enkrat pristaneta tudi Dušan in Bojan.

Na pobočjih nad Ilirsko (kjer nisem dobil nič) sedaj nabirajo Gorazd, Rajko in Marko. Martin je tudi porinil kar od zadaj in scuril pod Milanko.

Svetujem mu, da se vzpne nanjo in odpelje na Knežak.

Stojan pristaja nekje pod Srednjim vrhom.

Med pospravljanjem blizu mene pristane Gregor.

Ko pridem do ceste, Bojan ravno pobere Gregorja in še mene.

Jože medtem naredi še nekaj novnovnovih.

Emil pristane blizu moje lokacije, ko smo mi že odpeljali.

Vovk reši svoj avto.

Marjan pobere Dušana in Stojana in čakajo Pojeta, ki je zaružil nekje za Srednjim vrhom in se namerava z njega odpeljati v dolino. Tom pristane na zbornem mestu

Zato se z Bojanom odpeljem na Šembije do Knežaka, kjer pospravlja Martin z Milanke.

V Zagorju pobereva Gorazda in Marka.

Za Parjem pa še Rajka.

In še Rajkov filmček

In naprej v Pivko v bife.

Razdrihov Sašo je lepo potegnil v Šembije.

Štusejev Luka in Jean sta pristala blizu Bača.

Jože je po peripetijah ob zadnjem pristanku sredi gmajne (da bi pristal na velikem travniku malo niže mu je premalo zanimivo…) sicer uspešno odpeljal s Srednjega vrha,

vendar morajo nazaj gor čez Ilirsko, saj je pri »pristanku« tam v gmajni izgubil denarnico in ključe. Jožetov filmček prikazuje nekaj utrinkov njegovih dogodivščin.

Kar nekaj časa še čakamo, da se končno vsi zberemo v Pivki na zaključno ogrevanje s čajem, kuhančkom in vročo čokolado rjavega in belega tena (da hlajenja s pirom ne omenjam) …

Še nekaj vizualizacije:

Danes nobeden ni za oddaljene podvige, sondaža je slaba in še burjica je napovedana zjutraj. Milan je že včeraj predlagal Zavrh (naj bi bil JV, V, na Slivnici že od jutra tudi res je V) in smo dogovorjeni.

Manca gre okoli 11.30 od doma peš brez padala gor na start. Berto, Dušan in Milan pa pri Škorpijonu k meni v LCja in gor. Pogumno naprej po kolovozu, ki je eno samo blato. Na ovinku v desno se na hribčku dokončno ustavimo v blatu. Spolzimo malo nazaj in parkiramo na travnik in peš na start, kjer že čaka Manca.

Trakec sicer kaže veter v pravi smeri gor, vendar komaj kaj piha. Postavimo in čakamo, pa (skoraj) brezveterje kar vztraja. Potem enkrat le potegnem naprej in speljem. Gre samo dol in se plazim ob pobočju v levo pod Trebelnikom dokler gre. Potem obrnem in nazaj nad vas in na pristanek.

Tik za mano pristane Milan.

Nekaj za njim pa še Dušan.

Manca in Berto se odločita, da raje odpeljeta LCja dol, kar jima delno uspe – skoraj do Medenov, kjer obtičita v blatu. Dušan naju zapelje gor, da skupno rešimo LCja na trda tla…

Danes, po včerajšnjem orkanskem S čez SLO, napovedan Z in više SZ s krasno sondažo. Primorska je najbolj obetavna. Najprej razmišljamo o Lijaku ali Kovku (če bo obrnil ), glede na SZ pa me najbolj vleče Socerb. Kraševci se odločijo za Socerb in ko mi (Milan šofer, Dušan, Berto in Zoran) speljemo z Železniške nekaj pred 11h, smo tudi že skoraj prepričani za tja.

V Razdrtem samo potegnemo naprej proti J in na Kastelcu ven. Na startu malo vetra in počasi postavljamo – Berto nastavlja novi zaprti zic. Tako počasi se pripravljamo, da pridejo Rajko, Bojan in Rok na start (logistika iz Doline), ravno ko začne lepše in bolj močno pihati.

V luft Berto, Zoran, Milan… Pri starem startu bolj ali manj poberemo (jaz tudi nad 600) in potem drajsamo greben med gradom in pomolom na Glinščico, da se kar kadi.

Ko napolnim uro in se počasi naveličam drajsanja, se z gradu odpeljem naprej proti Ospu, Milan pa za mano. Piha kar občuten SZ vzdolž grebena, vendar me lepo drži nad robom do viadukta. Ideja je bila, da bi poskušal pri Gabru še kaj nabrati, pa je veter premočan in tako nizek si ne upam čez viadukt med 400kV daljnovode na drugi strani (kjer ni ravno obilice pristankov). Zato obrnem in z 10 v veter nazaj proti Ospu…

Milan se je peljal bolj po sredi doline in se je predal že malo prej, tako da pristaja na začetku Ospa.

Mene pa kar drži na pobočju in lepo preletim plezalno steno in gre še kar naprej in celo počasi gor. Vse do daljnovoda, kjer zavijem rahlo v desno proti Socerbu (si že domišljam, da bom nazaj priklopil Socerb), tu pa me veter čisto zaustavi in spušča na plato. Nazaj do daljnovoda, kjer lahko spet malo popravim višino in naravnost naprej čez dolino proti pobočju vasice Mačkolje.

Pa me veter po začetnem dviganju spet zaustavi in samo spušča, tako da obrnem in z vetrom ekspresno na standarden pristanek v Osp.

Kmalu se z Milanom dobiva v gostilni Volk zraven kampa, medtem ko ostali še drajsajo po grebenu.

Berto toplanda na starem startu

in po pešačenju reši naš avto.

Dušan pristane na uradnem.

Na pristanku se mu pridružijo še ostali.

Berto pride po naju z Milanom v Osp in v Kozino, kamor Kraševci dostavijo Dušana. Še kuhanček in potem vsi zadovoljni z letalnim dnevom proti domu.