Dopoldne en kup zemeljskih obveznosti in še primarna terapija. Ko se končno sprostim (1.ekipa že na štartu na Slivnici…), semle v Kižlovko.

Ob 13h je že pošteno vroče in gor prisopiham moker, kot da bi deževalo. Kar se mene tiče, je očitno vseeno, če dežuje ali ne, le kar se močvirja spodaj tiče, je to pomembno… no, pa seveda tudi kar se padala tiče 🙂 …

Med oddihom in pripravo postavim na novo na pokošenem startu visoko nasajane fini merilec vetra, spodaj na prelomu pa grobega. Potem razgrnem suho coto Rooka, počakam, da lepo (termika) pihne gor in potegnem. Speljem pred robom, se zapeljem naravnost naprej nad dolino (nad polje, ki je že posušeno, torej lahko tvegam tudi prehiter pristanek…) in šele potem v desno.

Še en lep dan z JZ,Z se obeta (dobra termika, malo verjetnosti ploh…). Najprej v Kižlovko, ki si jo danes prideta ogledati tudi Alenka in Conny.

Alenka s kužkom naokoli po kolovozu in poti na vrh, jaz standardno direkt skozi 2m travo čez (skoraj že) izsušeno močvirje.

Zgornji kmet je včeraj popoldne očitno pospravil seno, tako da je danes tu pravi golf plac. Postavim, počakam, da enakomerno piha gor in speljem.

Čeprav me najprej celo lepo dvigne nad dolino, me veter ustavi še pred kolovozom.

Sedaj pa zares. Z Manco sva si enotna za Slivnico, Milan pa bo šel raje delati km na Kovk.

Erzo skliče ob 11.15 zbor na Šodru (Milanova 1.ekipa odide ob 11h). Manca tudi prihaja iz LJU, tako da oba padeva v zastoj proti Vrhniki. Oba mu tudi sorazmerno uspešno uideva po stranskih cestah in pririneva s polurno zamudo na Vrhniko, kjer dogovorjeno čakata Erzo in Andrej Potrebuješ. Slednji nas naloži v svoj enoprostorc in v Cerknico na Pumpo. Tu naložimo še Mega in gor.

Na startu smo še sami in piha v ciklih ustrezen Z, zato gremo dol na platojček pri luknji. Takoj postavimo (seveda mi spet pomaga Mega) in v razmikih v luft: Erzo, Andrej, Manca in Mega).

Erzo takoj lepo pobere na 2100 in javi, da gre…

Sam pa se matram levo pod kočo (res je tam okoli trenutno precej v senci), pa na pobočju proti Cerknici in že jokam, da bom scuril, ko le pri stajah dobim razmetan in ozek steber, ki pa je z višino vedno močnejši in lepši. Okoli starta vidim Manco in Andreja, ki se zapelje na stran Grahovega (zavetrno), od koder ga kmalu splakne na tla.

Mega je še na startu, ko jaz pri 2200, že v rahlih meglicah baze, zapustim dviganje in se zapeljem proti Blokam. Erzo pravi po postaji, da je na koncu Blok. Rahlo zgubljam in dvigujem med bazicami, potem nad Bločicami spet vrtim neko 0 in v curaži do Nove vasi, kjer že iščem pokošen travnik za pristati. Pa vztrajam 100m nad tlemi in po 15min borbe le dobim neke mehurčke, ki se razvijejo v steber do 1500 (Erzo javlja, da je proti Kureščku).

Proti S mi je vse temno in grdo, zato rinem naprej proti V, pa me samo splakne v dolino Sodražice, kjer scurim v Žimaricah.

Ravno uspem pospraviti, ko začne deževati. Kar nekaj časa se pod kapljicami matram, da dobim štop do Nove vasi, tu pa še naprej čakam v drugem dežju, da se me le usmilijo do Bloške Police, kamor me pride iskati Manca z Megovim avtom.

Erzo je v polkrogu pripeljal skoraj do Vrhnike.

Boštjan Zagorc : Bravoo. Dons pa domu. Saj nimaš problemu z logistiko [3.6.2021 17:13]

Mega pa do Grosuplja.

Boštjan Zagorc : Bravo. vrhunsko. [3.6.2021 17:12]Stane Bajt : Šel dol, ker je tja proti Igu in Krimu izgledalo opasno. [3.6.2021 18:36]

Ker je Andrej po pristanku odpešačil gor po svoj avto in vmes kar lutal in se iskal…, z Manco lahko Megu dostaviva njegov avto na Unc, kjer naju Andrej končno pobere in zapelje na Vrhniko.

Še vizualizacija nekaterih letov:

Krasen dan (z JZ za letet), ki pa mi ga razbije primarna terapija. Zato čimprej v Kižlovko.

Pokošena trava na startu je še daleč do sena, ampak ko raztegnem Rooka, pa se kar tečno zatika v štrikce.

Počakam, da spet pihne lepo gor, potegnem in šolsko odletim. Celo malo dvigne in drži do kolovoza.

Danes pa bomo šli spet zares leteti. Ampak najprej v Kižlovko.

Sonček že lepo greje dolinico, močvirje je že delno izsušeno, na štartu pa je zgornji lastnik včeraj podrl travo, ki leži v vrstah. Zdi se mi dovolj suho, da vzamem starega Rooka in kmalu se prebijem skozi spodnjo divjino gor na čistino.

Seveda mi (nam) je kmet podrl infrastrukturo: izruval je sprednji robni in tudi štartni fini merilec vetra in ju zabrisal neznano kam. Postavim in z obrazom ocenim smer vetra. Potegnem, lepo speljem in se zapeljem v dolinico.

Ampak ob pristanku je še vedno malo blatno, res pa se Rook praktično ni zmočil.