Pravkaršnji uspeh mi je dal še energijo, zato se odpeljem naprej do Višnje gore in na levo stran AC do vasice Trstenik.

Tole (Erzovo) travnato pobočje sem si enkrat letos spomladi že ogledoval (še z berglami) in se mi zdi super, saj je ravno pravšnja naklonina. Danes je spodnji del lepo pokošen, zgoraj, kjer je start, pa nepokošena džungla (danes imam tega že dovolj iz KIžlovke…).

Postavim Rooka 2 nižje, na robu pokošenega in dvakrat poskusim. Pa je preveč položno in še piha nekoliko z leve, tako, da ne uspem. Bo pač res treba gor v šavje v bolj strmo pobočje.

Poskušam čim bolje postaviti padalo in položiti tanke štrikce, da se ne bi zatikali za tečne rože, ki jih je polno.

Ko pihne gor, potegnem naprej, padalo gre spet neenakomerno iz šavja, vendar je strmina zadostna, da laufam dol in speljem. Potem pa me dvigne, lepo drži in z dovolj višine čez drote na spodnji pokošeni travnik ob cesti in Trsteniščici.

Zoranov drugi novnov (tretji današnji skokec) – Rook 2 ML

Tudi tu sem bil takrat spomladi na ogledih, pa sem rekel, da to ni in ne bo zame, saj je preveč položen travnik še za normalno zdravega človeka (razen za Erza, ki je tu vseeno uspel narediti skokec). Je pa blizu prejšnje lokacije in danes je tu u nulo pokošeno. In si rečem, zakaj pa ne bi poskušal, saj piha občasno gor, travnik je pa položno gladek in se lahko tudi kotalim. Torej bom malo groundhandlal.

Nekajkrat ga dvignem in postavljam zidek; mi je pa v tej vročini to res naporno in imam hitro zadosti. Potem pa poskusim še naprej in me celo rahlo dvigne od tal in spet skakljam in še malo po zraku, da me na koncu spusti na tla in podrajsam s tangicami (nedavno opranimi…).

Zoranov tretji novnov (četrti današnji skokec) – Rook 2 ML

Res sem utrujem in za danes imam dovolj.

Danes veter obrne na V, JV s hudimi nalivi in plohami tu ali tam. Kljub nočnim nevihtam so zjutraj ceste suhe in tudi nekaj sončka je še, ko se peljem v Kižlovko. Trava je sicer mokra, vendar vzamem coto, saj je štart (in pristanek) še lepo pokošen. Na zemlji se ne vidi, da bi kaj deževalo, ko hodim gor.

Razgrnem coto, ko iz gozda nad mano pride starejši mladenič (prav gotovo ne več najstnik), ki je na sprehodu s psom in pove, da tu kjer sem, oni kosijo. Lepo se predstavim in mu povem svojo zgodbo o mojem “rehabilitacijskem centru Kižlovka”. Čeprav mi je najprej povedal, da me v času do košnje raje ne bi videli tukaj, mi po moji razlagi in ponujeni odškodnini, pove (vsaj tako ga razumem), da sem ga prepričal, da seveda noče(jo) nobene odškodnine in da ob pazljivosti uporabe (na start) omejenega koščka travnika (kar se njega tiče) lahko še naprej izvajam svojo “rehabilitacijo”. Da pa naj vse, tako lepo, kot njemu, razložim ob priliki še očetu (pove mi, kje je njihova hiša), ki je konec koncev dejanski gospodar.

Vesel, da se je vse tako lepo uredilo, postavim do konca, se poslovim od prijaznega mladeniča in ob lepem vetrčku gor, s hrbtnim startom (po dolgem času) odletim v dolinico.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L)

Pospravim robo in ker imam še čas, se od izhodu iz doline odločim, da se kar danes oglasim pri njih.

Z glavne ceste zavijem v desno na Češnjice in še gor na Zagradišče. Kmalu najdem kmetijo in se predstavim gospodarju. Prijazno mu povem, kdo sem, za kaj sem prišel in mu povem celotno zgodbo svoje nezgode in okrevanja. Karkoli mu povem, razložim, prosim,… ostane neomajen: točno na tistem mestu, kjer vsak dan postavljam padalo, je že trave dosti manj (kar se je že poznalo pri prvi letošnji košnji) in kmalu tam sploh ne bo več rasla…

Sploh se ne pričkam z njim, ampak mu samo skrajno prijazno razlagam svojo potrebo po vsakodnevnem skokcu, koliko mi to pomeni in da mu z veseljem pokrijem storjeno škodo, samo pove naj, za koliko se mu je zdi. Tudi on in njegova žena (ki se je vmes pridružila), sta zelo prijazna in odklonita plačilo (vmes je iz doline s sprehoda prišel tudi mladenič s psom, ki samo nemo stoji ob strani in ob spremljanju debate deluje precej nejevoljen), saj da oni ne rabijo denarja, ampak živina rabi krmo. Predlagam jim (pa nič zafrkantsko, ampak popolnoma resno), da jim nabavim nadomestno seno za izpad, ki sem ga s svojo škodo povzročil, pa tudi o tem noče nič slišati.

Debata traja in traja, vrtimo se v krogu že n-tič, vsi res prijazni, ampak nič. Ostaja na stališču, ki ga je povedal že na začetku: do druge košnje (predvidoma sredi avgusta), naj se izogibam njegovemu travniku, potem pa lahko spet pridem do naslednje pomladi, ko bo začela rasti nova trava…

Danes podobno veliko vetra, kot včeraj in zato čimprej v Kižlovko (preden bo prbilo…).

Kar nekaj dni zapored je tukaj enako (čeprav je zgodaj, je že soparna vročina, še brezveterje,…) in spet sem s coto na vrhu. Občasno pihne rahlo gor in takrat potegnem. Vzame me še pred robom, vendar po maslu tonem malo bolj kot včeraj.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L)

Ker imam terapijo sredi dneva v Šentvidu ob 14h (pa tudi če je ne bi imel, je meni trenutno preveč vetra za zaresno letenje), grem preostanek dopoldneva na oglede Z od LJU, v Horjulski konec, kjer se je od mojih zadnjih aktivnosti pojavilo kar nekaj novih (v glavnem Erzovih) startov.

V venčku Brezje pri Dobrovi še nimam 4, 5 in 6, zato se najprej ustavim tu. 6tka se mi zdi idealna za moje stanje (čeprav po dolini veter kar nabija in drevje šumi in listje je belo…). Ker je travnato in lepo pokošeno pobočje (brez Erzovih značilnih stopnic in polic in brez vmesnega šavja ali dreves), je postopek podoben kot na Kižlovki. Z nabranim Rookom2 ML in palico v roki (ni zakrivljena in tudi nimam šopka cvetlic za trakom…) odcapljam po robu gor na vrh pobočja pod gozdom, odložim robo in si ogledujem situacijo.

Piha. Močno. Zame to danes ne bo. Vročina je neznosna in vse teče z mene. Če sem se že namatral do gor, bom pa vsaj malo groundhandlal, saj je lepo kratko travnato pobočje. Samo malo razprem in z vetrom postavim zidek. Drevesa po polju v dolini občasno pologa in (nepokošena) trava valovi, ampak na trenutke se pa umiri…

In dvignem hrbtno prvič in lepo razprem padalo nad sabo in ga stabiliziram in spustim nazaj. Še nekajkrat podobno in enkrat mi ga močnejši sunek butne nazaj, ampak ga obvladam. Potem se mi pa zdi bolj umirjeno in ko je Rook2 lepo nad mano se obrnem in… me dvigne na mestu in gre gor in stojim na mestu, cca 10m nad startom. Potem me na obroke malo spusti naprej, pa ne dol. Čeprav me je strah (sem cca 20-30m nad pobočjem krtine in ne bi rad doživel karkoli čudnega, saj sem šele dodobra zložen skupaj), sem hkrati presenečen, da je Rook2 neverjetno stabilen. Potem pa dvigajoči sunek (?) popusti in me po liftu spusti na travnik desnega grička pred hišami.

Zoranov novnov (Rook2 ML)

Ni pa bilo tako grozno, kot kaže slika, ki prikazuje barometrično višino. GPS višina se bolj umirjeno spusti.

Ampak za danes imam dovolj, tako da si v nadaljnjih urah samo še ogledujem lokacije, saj piha povsod, kamor pridem, podobno temule tukaj.

Končno spet en novnov 🙂