Po moji primarni terapiji se že dogovarjamo za letet, zato hitro proti Kižlovki. Mega navija za Slivnico kasneje, ko se stabilizira (kljub napovedanemu in dejanskemu SV, ki je danes šibkejši kot včeraj in lepi termiki, Slivnica že ves dopoldan kaže JV in J). Sam sem razmišljal o Zavrhu, kjer pa je malo vetra. Pojetov Jože bi šel na Stari vrh.

Zato takoj v Kižlovko, saj kdo ve, kako se bodo potem stvari obrnile.

Sonček, vetra skoraj nič in malo piha gor po griču, ko štorkljam na start (nivo močvirja malo nižji in blata malo manj kot včeraj). Premalo vetrčka za samorazgrnitev. Postavim in ob prvem hrbtnem dvigu ne gre dovolj gor. Postavim še enkrat in naprej. Pred robom me dvigne, lepo drži in še enkrat malo dvigne, da pristanem ob LCju.

Zoranova vsakodnevna terapija

Vmes je zvonilo nekaj klicev in ko vzpostavim povezave, je že panika, saj baje že zamujam – ob 11.55 je nujen odhod z Vrhnike.

Ob 11.05 poberem Erza in Milana in na Pumpo v Cerknico. Prej modro nebo z lepimi bazicami je zdaj že sivo in grdo in mestoma temno. Prestopimo k Megu, ki nas že čaka in čez Grahovo gor (brez potrebe, saj je sneg južen in vse ceste kopne).

Na startu pa že prav mračno in piha od vsepovsod, predvsem od leve in od zadaj. Takoj mi je jasno, da v takem ne bom mogel odleteti (še zadnjo voljo mi je vzela temina neba) in Mega mi prijazno odnese robo nazaj v avto, medtem ko se Erzo že pripravlja na V robu, Milan na standardnem startu. Mega pa postavi spodaj proti Z.

Pa spet malo pihne od Z in Erzo se prestavi. Nekako le ujame pravi trenutek in spelje in zunaj začne nabirati. Milan poskuša neuspešno odleteti kaj nekajkrat in kolikor lahko, mu pomagam ponovno postavljati in razgrinjati. Tudi Mega vmes nekajkrat podre. Končno Milan poskusi naprej, ko vsaj nekaj trakcev kaže približno gor – in spelje.

Še Megu grem pomagati in ko spet enkrat rahlo pihne gor, uspe hrbtno potegniti in odleti. In začne tudi bolj zunaj nabirati (Milana ne vidim). Spet piha od zadaj in z leve SV in odštorkljam v avto in dol. Malo pred Cerknico pokliče Milan, da je z 2000 scuril pod Peščenk.

Milanov let

Jože Gracar : Milan to pa niso Vipavski grebeni🙂 [15.4.2021 16:50]

Med čakanjem, da pospravi, sledim Erza, ki je že čez Javornik mimo Postojne na 1900 in Mega, ki je nad Uncem. Ko se Milan naloži, do Pumpe. Jaz z LCjem in Milan z Megovim avtom do Unca. Malo gruntava, kako in kaj, medtem ko Mega kroži v ponovnem sončku pod lepimi bazicami v višavah nad nama. Pokliče Jože, ki mu Stari vrh ni bil usojen (vse je pokrilo v tistih koncih in je obrnil…). Na najino pobudo se odloči, da pride izpod Sv.Ane (kjer tudi vse pokriva) na Slivnico in že se koordiniramo: Slivnica že več kot uro kaže lep JZ kar me spet spravi na obrate; Milan bi tudi šel še enkrat.

Medtem je Erzo že mimo Pivke proti Vremščici. Mega pristane na hribu za svojo hišo in zapeljeva se gor.

Megov let

Borut Lapajne : Lep odboj od tal na Rakeku. [15.4.2021 16:32]

In kombinirava vse do njegovega prihoda logistiko za Slivnico (Mega se javi za šoferja, jaz sem čisto naspidiran za ponoven poskus…). Pa pokliče Jože, da je na Rakitni in da gre raje na Krim, kot še naprej (v neznano) proti Slivnici. Naju pa tudi mine. Posloviva se od Mega in na Vrhniko.

Ko pridem v LJU, pristane Erzo skoraj na morju.

Erzov let

Komentar leta: Ker ne bo prav neki od letenja – si mislim zjutraj – ne dam filat 50% polnega Naviterja – in ko gremo na Slivnico je vse pokrito – in ja, na Pivki je 20 % in ga dam na tiho in pol je 10 %. Še dobro, da pol zdrži, navaden zahodnik me pa sklati, ko spod baze ne pridem do KP. (Lepojeletetspadalomkjernisinazgornjnitežipress) [15.4.2021 18:26]Boštjan Zagorc : Skor v morje [15.4.2021 16:31]Damjan Čretnik : Beat? [15.4.2021 16:36]Žan Jevšovar : Točn tole je še meni zmankalo😁 [15.4.2021 17:53]

Jože pa zaokroži okoli Krima in nad Rakitno.

Jožetov let

Jože Poje : Oh ta NOTAM… Pa tako rad bi še letel!
Ampak, na Krimu pa še nisem pristal 🙂
To pa je prvič. Prav fino. [15.4.2021 17:16]

Jutro je danes bolj sončno, kot je bilo za pričakovati. Ko se malo ogreje, se zapeljem v Kižlovko, kjer je vodostaj še vedno visok.

Na travniku spodaj še bolj močvirno, kot včeraj, na startu podobno mokro in blatno (sonce še nič ne suši, ker je vse preveč premočeno). Termika pa že dela in piha lepo po pobočju gor (čeprav je v resnici močan SV). Tako le malo razgrnem coto in jo z vetrom postavim v zidek in dvigujem, da jo sušim.

Pri enem močnejšem vetrčku pa se obrnem in stopim v zrak. Pa me kar prestavlja v levo in dvigne nad start. Zunaj nad dolinico pa še enkrat sunkovito dvigne (termika) in prestavlja proti potoku v levo, čeprav hočem v desno. Potem pa po liftu dol in skozi močvirje v LCja.

Zoranova vsakodnevna terapija

Ves dan in vso noč dežuje. V skladu z napovedjo danes dopoldne dež preide v moker sneg, ki poneha šele na moji opoldanski (primarni) terapiji. Ko zaključim, takoj v Kižlovko, čeprav še vedno malo dežuje.

Vodostaj v potoku visoko visok, dolinica in polje že skoraj jezero. Malo počakam in ker ni sprememb, rinfuzo na griček.

Na momente pihne JZ kar konkretno iz doline po griču gor (uradno je sicer čez SLO močan SV in burja na Primorskem). Previdno postavim v blato in mokroto, da Rook čim manj popivna.

In ko spet pihne, potegnem in gre mokra cota počasi gor in kar noče čez glavo naprej, potem pa le zagrabi in spelje padalo in z njim tudi jaz.

Zoranova vsakodnevna terapija

Pristanem do gležnjev v vodi in hitro v LCja. Med vožnjo si v potoku operem s čevljev vsaj par kg blata…

Včeraj potem ves dan dež in tako tudi ponoči.

Danes dopoldne vmes rahlo poneha in samo še rosi in gasa v Kižlovko.

Ko nosim coto gor, celo ne rosi. Brez vetra; in hitro postavim v mokroto.

Potegnem, lepo speljem in se zapeljem v močvirje tik ob LCju.

Zoranova vsakodnevna terapija

Za danes je napovedan dež. Zbudim se ob prvem jutranjem svitu, pa so pločniki (še) suhi, nebo pa ne preveč zabasano. In se obrnem okoli. Ob 6.05 pa zacinglja Erzov SMS, da je pri njem začel dež.

Hitro sem v LCju in po suhi cesti proti KIžlovki. Tik predno zavijem levo v potok, začne rositi. Pod gričem nobenega vetra, samo hladen zrak se rahlo zliva po griču dol. Ko nosim coto gor, ves čas rosi po njej (ne morem reči, da škreblja, saj tega zvoka več ne premore).

Postavim že rahlo vlažno coto po (še) suhih krtinah. Šibek hlad ves čas čutim v tilnik; potegnem, zalaufam in kar noče gor, da me šele na prelomu vzame. In v mirnem lebdenju odnese še malo mimo LCja.

Zoranova vsakodnevna terapija in individualna športna aktivnost

Ko tlačim vlago v LCja, so šipe že vse mokre in celo pot do doma brisalci delajo. Tik predno parkiram, pa rosenje poneha in pločnik je tukaj še ves suh…