Zjutraj vliva. Po terapiji na poti domov še vedno vliva. Doma gledam skozi okno in radarsko sliko – vliva. Kličem Erza, ki se odloči, da gre pod Hribe taborit in čakat na primerno (ne)deževno luknjo (v avtu ima 3 suha padala).

Kamere kažejo povsod po SLO dež. Mega javlja s terena, da je tudi v Logatcu v živo tako (sem računal, mogoče bo pa Ženček).

Pa se zapeljem tudi sam v Kižlovko taborit (imam pa, za razliko od Erza, v avtu samo 1 mokro padalo; ostali 4 niso za rehabilitacijo…).

Malo čofotam po blatu okoli LCja in se prepričujem, da pada vedno manj. In v enem trenutku se prepričam, da pa je že dovolj malo dežja, naberem mokro kepo in gor.

Razgrnem Rooka in nič ne škreblja po njem (ker je tako moker, da seveda ta fizikalni učinek ni mogoč…). V ciklih pihne celo rahlo gor in v takem trenutku potegnem,… me zanaša v levo,… “laufam” in vlečem, pa le zleze gor in speljem čez rob.

Ob pristanku počofotam, da mi pljuskne voda okoli bokov.

Komentar leta: Ko misliš, da bolj mokro ne more biti, je lahko še bolj… [9.2.2021 12:55]Frenk Lokovšek : Ampak resil si ga……..:😀 [9.2.2021 13:52]

Pozvoni telefon (Erzo). Naberem in v prtljažnik, kjer začne rasti lužica na plastiki pod coto. Pokličem Erza, ki pa ne odgovori, ker je ravno v zraku…

Prileti pa SMS

Ko pokliče, pove, da je dve padali ob poskusih tako zmočil, da je moral domov še po naslednja suha…

Erzov komentar leta:Zvečer so padavine v napovedi porisane čez cel današnji dan in zjutraj že ščije po strešnih oknih… Opoldne za 20 min neha, dovolj da sem na obratih. Ko sem tu, ponovno pada in omislim si asistenta Šurkota, ki ima hišico najbližje vzletišču. Sicer me v moji norosti včasih snema, tako da ima posnetke v vseh možnih vremenskih pogojih in dela se že film. Ideja je, da mi pomaga raztegovat padalo – v dežju, da bo hitreje in manj moker in bom izsilil odlet. Pa kljub vsemu v dveh potegih zmočim rdečo M4 (v prvo, v takem šansa je, v drugo je zmeraj iz obupa), pa še v dveh Montano, ki že tako noče gor v brezvetrju, ki je. (Zdaj me s skokom prehiti še Zoran, ki to naredi z enim, to je ves čas premočenim, nikoli posušenim padalom, je pa res, da je na Kižlovki konkretno skipan štart, jaz pa padala dvigujem na nekih ravninah. Prav danes Zoran v floto dobiva še eno, popolnoma suho padalo, ki mu bo s tem omogočil nadaljevanje življenja.) Kot se je že zgodilo, moram domov po komplet naslednjih treh suhih padal, da se v enem momentu ustrašim, kaj bom imel za jutri. Rumena M4, prav tista s katero sem nekoč, edinkrat 300 km letel, me vsakič preseneti, kako sune, v prvo nad mene, ko rdeča prasica, mlajša tege ne zmore, je pa res, da je zdaj dež nehal (vir: avp arso Vrhnika). Do zdaj 24 l padavin/m2. [9.2.2021 22:55]Primož Kante : Glih kar sem pogledal, če bo za letet. Tvojga leta še ni blo na Hribu.  [9.2.2021 13:04]

Na poti iz doline se izkaže, da je tudi vodostaj kolovoza lahko še višji… hvala LC, da si visok, kot si 🙂

Za čez dan napovedan dež sem ter tja in zjutraj tudi res pošteno uliva. Pokliče Erzo, da kasneje za Lijak napoved ne kaže tako slabo. Preverim, pa je doli vse pokrito in kaže na dež, ampak vse je bolje, kot ždeti v LJU.    

Ob 11.30 na Železniški Sušev Primož in jaz prestopiva v Erzov avtobus (malo je sicer treba reorganizirati muzejske letalske in civilne artikle…) in na Unc po Mega (kjer moramo muzejske eksponate še malo reorganizirati po avtobusu).

Ko smo v Vipavski, pokliče Erzo še Kantetovega Primoža, da uskladimo logistiko. Na Modelarski izstopi Sušev Primož z robo in Mega brez robe, da odpešačita gor, mi trije s Kantetovim Primožem pa z avtom naokoli na start. Baze so nekje na robu nad višino starta. Štart zakrivajo bolj ali manj goste meglice, ki jih nosi iz doline. Res pa se prvotni veter ki je ob prihodu pihal po startu dol, obrne v rahlega gor. Erzo se uskladi s familijo Kurnik, ki tudi prihaja pod vznožje, da ga počakata, vzame tangice in se hitro vrže v meglice (tako zasigurno reši serijo, pa še neobremenjena možnost ponovitve za resno letenje mu bo omogočena…).

Kantetov postavlja in tudi ne bo čakal (bogve, če bo kaj bolje), jaz pa se tudi svoji mobilnosti primerno začnem pripravljati. Ko sem pripravljen pa prideta še Mega in Suša. Suša takoj postavi, malo čaka, da se med meglicami vidi poden in odleti.

Kantetov prstane.

Mega čaka z mano na vidljivost, medtem ko tudi Erzo pristane.

Andrej Erznožnik : Le jedrna skupina Klv je zbrala dovolj poguma da je v dežju zapustila Vrhniko (tangice brez varia, start tud v megli, zdaj pa še 1x zares) [8.2.2021 13:47]

Pa se megla le malo razredči, zato potegnem še jaz in lepo odletim v meglice, v katerih le nekaj pod robom pred seboj zagledam Suša… ki med letenjem snema filmček

Malo pred pobočjem (in meglicami) tudi drži in se da nekaj nabrati, tako da s Primožem lepo jadrava sem ter tja. Ko grem drugič od V roba naprej, pa začutim prve kaplje. Malo še vztrajam, pa je vedno več dežja (tako proti V od Čavna sem, kot proti Gorici, kjer je videti kar lepo zaveso).

Obrnem in naravnost ven do starta in še čez, saj gre le počasi dol. Tudi Suša in Mega pristajata,

Stane Bajt : Dš. [8.2.2021 18:11]

zato obrnem in pristanem na zgornji del uradnega, kjer je manj močvirja.

Pospravljamo ob hišah ob cesti, medtem ko se Ana, Jure in Erzo že pripravljajo na startu. Ana odleti in pristane na Modelarski (Mega gre tja po njihov avto – gor jih je peljal Kante) in Ana še enkrat peš gor. Ko se odpeljemo mi trije gor, pa še Erzo in Jurij v zrak.

Suša reši Erzov avto, midva z Megom čakava Ano, da pripešači gor (pa še enkrat odleti), potem pa po Erza na modelarsko.

Andrej Erznožnik : Na štartu sami: 6x Klv in en Polet domačin, še tega na plano zbezam jaz [8.2.2021 16:21]

Danes napovedanega še več dežja kot včeraj (ko ga realno sploh ni bilo) in zjutraj je prva stvar, da pogledam, če so pločniki še suhi (v bistvu to preverjam že ponoči…). In ker so, se kmalu zdevam od doma – proti Kižlovki.

Ko zavijem v dolinico že rahlo rosi. Vetra nobenega, se pa celo rahlo razsvetli temno nebo na poti na grič (rosenje poneha).

Diha mi pa veter za ovratnik in od V, tako da najprej postavim na levo. Pa za trenutek pihne z desne iz doline gor in takoj prestavim v desno.

Ob naslednjem dihu potegnem in pošteno »odlaufam«, da speljem in se zapeljem v večno močvirje spodaj…

Danes spet pričakujemo dež, zato dopoldne čim prej v Kižlovko.

Generalno močan JZ, tu pa, kot skoraj vedno, le malo vetra. Nič megle, nič rosenja, ob postavljanju pa vseeno mokro in blatno. Ampak, v primerjavi z včeraj, je danes Rook le »vlažen«.

Piha rahlo v intervalih gor. Kljub temu moram močno potegniti, da gre cota gor in potem se na guncajočih, zaustavljajočih valovih zapeljem v močvirje doline.

Danes pa rosi (mestoma tudi rahlo dežuje), ko odhajam na jutranjo terapijo in tudi ko se vračam z nje. Zato malo čakam doma, dokler se luže na pločnikih le ne umirijo. Potem pa hitro v Kižlovko.

Vendar že pred potokom v dolino spet rahlo pada. Pod grič in v rahlem rosenju gor. Na startu rosenje poneha in ker diha v glavnem od V in za vrat od S, postavim na V. Rook je moker, ko prvič potegnem in ga samo vlečem za sabo. Drugič je že mokra cota in se zadeva ponovi.  

Ko ga v tretje postavljam klasično proti J je dvakrat težji in tako napojen, da se vse sprijema in praktično skozenj vidi trava spodaj. Tako mokrega pa nisem imel še nikoli.

In rahlo potegne po griču gor. In jaz potegnem in začutim, da leze gor in »odlaufam« na vso moč in gre gor…

In se zapeljem nad dolino, kjer pa tudi drži kot tukaj ni še nikoli. Na kolovozu pristanem v blato (močvirje je travnik naokoli).