Čeprav zjutraj navijam za Goljak (organizira Pavlič), se Erzo in Poje uskladita za Slivnico. Pa pojdimo še danes na Slivnico.

Na LJU J izvozu poberem Vasila in do Železniške. Tu Erzo določi Štusa za šoferja in vsebina LCja, Erzo in Poje se preselimo k njemu. Ker smo nabito polni, Luka odpelje po stari cesti v Cerknico. Ena skupina (ali več) se je že formarala na pumpi in ko pridemo gor je tu že nekaj postavljenih padal (Emil, Kolar, Ata Štus, pa še mladi …).

Postavimo še mi in malo taktiziramo (pa malo čakamo na pogoje, saj občasno pihne tudi dol). Prvi odleti Emil, Mega, pa Erzo, Poje. Pridejo še Pirš, Jasna in Klemen in za njimi še prihajajo…

Starta Kolar,  naslednji sem jaz in takoj za mano Štus. V začetku sem kar nekaj pod startom, da le najdem dviganje in potem vztrajam nad vrhom do 1800, ko me Štus povabi bliže k sebi pod bazo in tam kmalu naberem skoraj do 2300. Nekatere baze so že malo pod mano… Potem se odpeljem za Štusom (smer V.Lašče, malo bolj SV, kot je moja standardna ruta). Nad Blokami še pod isto bazo pobirava. Pred Laščami ga zgubim (gre bolj na Turjak), se  izogibam nekim črnuhom, še nekaj nabiram in grem naprej na Dobrepolje. Mega pove, da je že nad Krko, Štus nad Turjakom. Erzo in Poje se ne javljata.

Ker sem nad Dobrepoljem že na 1500 in nič ne najdem in se mi zdi, da je s to višino čez na Krko predaleč, obrnem na S in se vržem na Čušperk. Malo še iščem na Ostrem vrhu (obujam spomine na lanski piknik nas po-Maročanov) in grizem na pobočju proti Spodnji Slivnici. Zagledam Erza, Pojeta in Emila, ki približno na isti višini curijo v naslednji dolini. In scurim malo pred Boštanjem (vse naokoli je precej jezerc in mlak, tako da ne forsiram do zadnjega metra in raje iščem suh travnik …).

Ko pospravljam Erzo že pokliče, na so tudi oni 3-je že na tleh.

 

Pa Štus pokliče nedaleč od Spodnje Slivnice (tudi blizu).

Kmalu za tem je na tleh tudi Mega.

Megov Komentar leta: Pridem domov in pogledam moj let, pa vidim, da sem zaril v prepovedano. Sploh nisem v slabi družbi. Vario mi ni tako kazal, trek s telefona pa pokaže, kar se tukaj vidi. Glede na višino štarta bo že res. Letenje tam do dobrepoljske doline nič posebnega. Ko se odločim za porinit v Suho krajino mi je jasno, da bo šlo samo dol. Vse plavo, brez baze, bazice, skratka nč do Žužemberka. Curim jaz proti dolini Krke in si prepevam, da bom boljše volje in upam na kako čarovnijo tam nekje nad Krko. Priletim nad Zagradec in vidim dim na treh krajih v dolini. Mi je takoj jasno, da bo pogreb. Vsak se vleče v svojo smer in dela mašne sam s sabo. Presenetljivo nekaj najdem, začnem vrtit, zgubim in scurim. Se za 40 minut utaborim ob cesti s palcem na gor in napisom LJ. Me pobere prijazna gospa kateri se zdi, da me je že enkrat pred leti peljala na tej relaciji. Sem se spomnil tudi jaz, da me je res. Govori kot dež do ljubljane, polovico nisem štekal, ampak je bla kul. Tut ona je duhovno povezana s prijateljico preko fejsbuka v Avstralijo in ta jo energijsko kanalizira al neki takega. Ampak je simpatično odbita. Na Viču me sname s ceste znanec iz Logatca nekaj trenutkov pred dežjem in me odloži na Martinj hribu v Logatcu, kjer me po parih minutah pobere prijaznež in me zapelje do Podskrajnika. Tam me sreča Sernel (hvala) in me dostavi do avta v Cerknico. Ok, šlo je previsoko, žal pa ne predaleč tako kot še nikoli. [14.7.2018 23:24]

 

Dogovorimo se za obveščanje o uspehu štopanja in morebitnem usklajevanju. Kar nekaj avtov odpelje brezsrčno mimo mene, potem pa mi ustavi mladenič, ki hiti v LJU v porodnišnico gledat svoj novi naraščaj. Pripravljen je še enega ali dva naložiti, pa se izkaže, da je Poje (ki je še malo prej bil že na moji glavni cesti) že v Grosuplju, Štus pa še predaleč, pove pa, da je tudi Grimšič prišel do Račenske doline

Večina se nekako dobijo v Grosuplju in jih potem reši Ata Štus, medtem ko me moj šofer že odloži pred domom, kjer kar nekaj časa čakam, da potem rešim LCja z Vrhnike…

 

Nekateri so leteli okoli Slivnice lokalno.

 

In nekateri po prvi curaži tudi ponavljali start.

Jean, ki je imel H&F z Ano, pa je na koncu prijavil (ne)lokalen trikotnik.

Na koncu je pod Slivnico priletelo še nekaj udeležencev z Goljaka…

 

Še vizualizacija

 

Zjutraj začne Poje provocirati s Slivnico (če sem je že naveličan, pa danes bo »normalna«, pa da ostali so za, pa to…). Pa sem seveda tudi jaz za (ko pogledam napoved in sondo in stanje na terenu).

Erza poberem v službi v Vižmarjih pri cerkvi (še nikoli videl, kako neverjetni oboki iz naravnega kamna so tu na vhodu…), potem gre k Mateji&Lukovemu najemniku po prehrano in se zapeljeva na Vrhniko. Na Šodru se naloživa k Jožetu in gasa čez Logatec na Pumpo.

Tu že čakata Jean in Toni kot šofer. Gor in na start (kjer danes res piha večinoma gor – včasih pa tudi dol).

Takoj postavimo, ampak prvo temno bazo zamudimo. V luft Jože, tik za njim jaz, Jean in Erzo. Sem Jožetu tik za ritjo po slemenu proti Z, ampak ko zavrti in začne počasi, počasi pobirati, jaz tudi zavrtim, pa grem dol…

Že na sredi pobočja le najdem neke mehurčke, da se nevarno tesno ob pobočju začnem pajsati gor. Ko pridem spet nad greben je dviganje malo bolj stabilno; Jože že izgine, Erzo je v višavah na startom, Jean nekje vmes med mano in nnim. Potem vrtim in tudi malo iščem in vztrajam, da prilezem nad 2100 in se odpeljem na Bloke. Jeana vidim precej niže, potem pa spet nobenega več. Končno zagledam Jožeta nizkega nad Novo vasjo, kako se rešuje s tal in sem ves ponosen na svojo višino, pa se malo naprej (Benete, kjer se spustijo Bloke proti Sodražici) sam znajdem v podobni situaciji. Nekako se uspem pobrati na 1800 in potegnem naprej. Spet zacurim in se na pobočju desno od Sodražice le rešim in potem vrtim pod Jožetom spet do 1800. Ko ga izgubim iz vidnega polja (kar je pri meni zelo enostavno) se usmerim nad Velike Poljane proti Grmadi, kjer je pa že vse v senci. Nad Grmado udarim v V (?!) in se še nekaj časa borim na V pobočju nad Podpečjo in scurim na Dobrepolje v Videm.

Med pospravljanjem preverim na FlySafe, kako je z ostalimi. Erzo scuri nekaj za mano pri Rašici (od koder javi, da že kaplja).

Erzovi komentarji: Jože Poje : Južno proti Ribnici je bilo še nekaj dviganaja. Severno pa bolj žalostno. [10.7.2018 16:08]

 

Jean se usmeri proti J na Mali gori in potem scuri blizu Ribnice.

Jože pa se na Mali gori spet reši in odpelje naprej proti V…

Kar nekaj avtomobilov gre brezsrčno mimo, potem pa ustavi kombi, ki gre proti LJU. Ko zavije v Vidmu desno in direkt na Grosuplje pa zvem, da gre na Vrhniko. Prijazni Matic (med potjo ugotoviva, da pozna Erza, pa Mojco Rusovo,…) me že dostavi na Železniško k LCju, ko sta Erzo in Jean že združena nekje pri Sodražici, Jože pa še zlaga padalo blizu Žužemberka…

Navsezgodaj bi Erzo rad vedel, če je danes najboljši dan in če že imam Ravno goro sever. Jo imam in v tistem koncu naj bi bilo ves dan veliko S vetra, tako da ne pokažem preveč navdušenja… Še predno pa dopoldne bolje pogledam novo napoved, že pokliče Jean za Slivnico. Tudi Mega je za in se ob 11h že peljem iz LJU (čeprav se mi izbira ne zdi preveč obetavna).

Zastoji na Z obvoznici, pa na Brezovici, pa na Logatcu ven, ker je Unc zaprt in je urica naokoli, da pridem na pumpo. K Megu in Jeanu in gor.

Na startu piha dol in z V in še malo od vsepovsod. Gremo najprej na V rob. Mega takoj začne svoj obred priprave sedeža in malo za njim še Jean začne postavljati. Sam pa se sprehajam po startu in se nazadnje odločim za običajni start (občasno pihne tudi gor).

Mega splakne dol po bregu in se odpelje proti Martinjaku in zavrti v močno (in razrukano dviganje). Jean še kar nekaj časa čaka na primeren trenutek. Potem ga odplakne dol po bregu in ves nizek začne pobirati tam nekje kot Mega. Potem ne vem več kje sta, ker imam opravka s svojim startom.

Ko ujamem prvi trenutek, ko pihne gor, ga potegnem naprej, padalo sicer gre gor, pa se sploh ne napihne saj gori piha od zadaj in mi ga samo vrže čez. Da ga ponovno postavim zlezem iz zica in… vse teče z mene. Potem pa kar nekaj časa čakam, da spet pihne gor. Ob potegu naprej se spet noče lepo napihniti, potem pa močno pihne, da ga hrbtno dvignem v tretje in odletim … in me samo splakne v rodeu po hribu dol.

Ko se malo odmaknem od pobočja, curim sicer malo počasneje, ampak vseeno že gledam pristanek kar tule spodaj. Potem pa 150m nad tlemi nabašem na petardo in me izstreli gor in zavrtim in me buta sem in tja in sem že spet na 1000m (tako je tukaj v zavetrni termiki, pravi kasneje Mega, ko me sprašuje, če je tudi mene kaj guncalo…). In nad mano črnina v katero gre ta rodeo vedno hitreje gor in … se samo odpeljem stran (?!). Naslednje priložnosti ni več, tako da samo še začnem zlagati pri pumpi.

Zoranovi komentarji : Mojca Pišek : Pa si vseeno odletel. Mega pa se je tako bal, da ne boš. Ali pa da boš… [10.7.2018 00:10]

 

Mega po postaji nekje iznad Javornikov sprašuje, naj poizvem, kaj piha na Kovku in kaj namerava Jean in… gre naprej proti J. Pokliče še Emil, kakšna je situacija in se potem odloči, da me počaka pri pumpi – bo šel gor malo pogledat. Med potjo gor Mega javi, da je v Ilirski šel dol, ker mu ni bilo najbolj všeč.

Ko prideva z Emilom gor, je enako kot prej. Pomagam mu razgrniti padalo in potem nekaj časa čakava, dokler ni Emilu zadosti in pospravi. Odpeljem Megov avto dol in proti domu. Medtem pa Jean pristane blizu Rupe.

Jeanov komentar (po vzorcu včerajšnjega Pavličevega…): Danes se mi ne da daleč peljat, bom šel kar tu na Slivnico. Lahko bi odletel spet do Buzeta. Ah, ne. Je ponedeljek in je malo avtobusov. Bom raje skočil do Novokračin, ker ima od Ivanice dojenček skor rojstni dan. Bo me ona zapeljala nazaj. Uh, ne smem pozabit, da imam jutri frizerja. Ne najdem varia… bom pa šel kar brez

 

Pa še posnetek za zgodovino 🙂

Zvečer pa je Emil šel vseeno še enkrat gor, da preveri, če se je kaj umirilo.

Še vizualizacija letov: