Danes bi naj bilo malo bolje (kao manj ploh…) z zmernim JZ. Erzo verjame v Slivnico in objavi zbor ob 10.40 na Železniški (11.05 na Pumpi).

Zbiramo se: Erzo, Poje, Planinšek in jaz in čakamo še na Velkavrha, ki pride brez pravega padala… Jean se uskladi le z Ata Štusem na Pumpi, ker Emil od svojega spodaj zaparkiranega avta odpešači gor (He Like Hike).

Ko pridemo na start je Emil že nad nami. Takoj postavimo in v luft: Jean, Erzo, jaz, Poje, Planinšek in Dušan.

Malo nabiramo tu in tam, včasih bolj skupaj, drugič vsak po svoje. Meni uspe najprej kar dobro pobrati in potem nabirati in zgubljati med 1300 in 1500. Emil ima danes lokalca, Jean vrti tudi bolj zunaj nad poljem. Ko Jože in Erzo dovolj nabereta (Dušan jima je tudi blizu) se odpeljeta nazaj, nekaj kasneje pa s 1600 še Planinšek. Jaz pa takoj za njim (danes si rečem, da ne bom rinil direkt na Novo vas po svoje, ampak sledil izkušene…).

Dušan je prenizek za na Bloke in se vrača, Planinšek pa na polno curi tam, kjer sta Poje in Erzo cca 200m nad njim in vrtita. Porine še naprej čez Sveto Trojico in se usede na Hiteno.

Komentar Janez Planinšek : Jebeno k ne veš a pilot a padalo, mislim, da vsakega po malo. [5.7.2018 18:08]

Jaz pa obrnem v desno nad Rožanči in scurim čez Vel.Bloke v glajdu … skoraj do Nove vasi.

Emil pristane blizu Pumpe na standardnem.

Dušan pristane blizu njega.

 

Erzo in Poje pa medtem naprej.

Kljub množici avtov (30+), ki vozijo mimo mene, moram odpešačiti do Nove vasi. Tu pa mi ustavi prijazen 79-letnik iz Nove vasi. Ko ugotovi, da letam po zraku, mi začne pripovedovati spomine na začetke bloškega (slovenskega) jadralnega letalstva (je bil med otroki, ki so z vleko pomagali startovati jadralnim letalom = živi vinč…, pa izpit A in B, pa da sta se tu kot jadralna pilota kalila tudi pilota, ki sta žalostno končala na Korziki; pa kako so domačini postavili 1km plohov * 2, da so pomagali vzleteti zasilno pristalemu avionu, namenjenemu v Afriko…). Sprva naj bi me peljal le do Bloške police, pa podaljša do Grahovega, potem pa zgodbe konča na Pumpi…

Z Dušanom po avte gor, pa ne dobiva nikogar za drugega šoferja. Erzo se javi nekje od Ivančne gorice.

 

Jean pokliče izpod Špičke, kjer se je boril do konca.

Medtem pride Planinšek na Pumpo in pomaga rešiti še drugi avto. Ko sva spet doli, je tudi Jean že pri Pumpi. Medtem ko se hladimo z radlerjem, Poje pristane še naprej od Mokronoga…

 

Jean domov, midva z Janezom pa odpeljeva Erzu avto na Vrhniko (kamor že prihaja z avtobusom).

Danes bi moralo biti slabo vreme in temu primerno se naštimam v glavi (kakšni projekti, pa to…). Pa že zgodaj pokliče Mega, kam se gre leteti, on bi šel na Grmado, če ni boljšega predloga (Erzo še bolj zgodaj, ampak on v bistvu samo preverja, da ne bi kaj zamudil)… In potem je hitro treba preveriti, kakšna je realna situacija na terenu. In ne najdem(o) nič kaj boljšega (jasno, da je Jean tudi predvsem za Grmado, Erzo pa je v glavi tudi naštiman za slabo vreme).

In se zapeljem v Planino do Jeana (Mega pa medtem H s pristanka gor). Preložim se v Jeanovega murnčka in zabrniva gor.

Na startu Mega že ves raztegnjen. Tudi midva začneva takoj postavljati, Mega pa odleti. Najprej močno zacuri, potem pa ves nizek najde nad poljem proti Hasbergu steber in zvrti do 1300.

Medtem sem tudi jaz v luftu. Držim se pobočja, kjer dobim nekaj malih in ostrih batin, generalno pa zacurim in potem blizu pokopališča najdem položen steber (delno tudi oblivanje), ki mi 2x podaljša let za 10min. In potem scurim na uradni.

Skoraj hkrati pristane Mega nad cesto pri svojem avtu.

Jean pa starta kar nekaj za mano in sede na polje proti Hasbergu.

Mega pride pome in potem ob glavni cesti pri župniji (kamor je prišel Jean v lastni režiji) iščeva Jeana, ki baje sedi na polici ob cesti !! Vsi trije gor po Jeanov avto.

Ker pa je ob prihodu gor spet prav prijazno sončno in še vedno nič kaj razkuhano, gre Jean še enkrat scurit.

Midva pa z avtoma dol. Med potjo pobereva Jeana, ki naju povabi na zaključno druženje pri njem doma, kjer Mega potem asistira pri zdravniški negi morskih prašičkov, ki so na počitnicah pri Kofolovih…

Ves čas že od samega začetka pa smo pod strogim Erzovim nadzorom, ki preverja situacijo, da mu morebiti ne bi bilo preveč žal, ker se ni odločil za zraven…

Danes spet vse pokrito z malo JV vetra. Najprej še gruntamo (Erzo, Poje, Jean) kam, pa se na koncu spet odločimo za Slivnico kot najbližjo nesigurnost.

Ob 11.30 na Železniški z Erzom počakava Velkavrha in Pojeta. V LCja in do Unca, kjer vskoči Jean. Na Pumpu se kot 6-ti stisne še šofer Emil (ima popoldne šiht).

Na startu takoj postavimo (danes piha malo bolj z leve, vendar podobno šibko kot včeraj). Za razliko od včeraj pa se v današnji pokritosti lepo vidijo baze, ki so nizke (okoli 1300) in nekatere tudi precej grozeče temne (napovedan je bil tudi mestoma dež čez dan…). Erzo, Poje in Jean v luft.

Jaz potegnem takoj za Jeanom, pa se na veliki skali spotaknem in hz lepo dvignjenim padalom prevalim nazaj, tako da me Milan kar nekaj časa odmotava iz padala.

V drugo odletim (veter že občasno pihne dol) lepo in zunaj takoj najdem steber. Milana še kar nekaj časa ni za mano, saj sedaj piha večinoma dol po štartu.

Le nekaj nad start navrtim, potem pa stisnem rep med noge (me prehitro dviguje gor proti črnini) in se zapeljem za prvimi tremi, ki navijajo pod bazami na Z delu grebena nad Cerknico. Ko pridem tja, so oni že naprej v višavah, jaz pa prenizek in mi gre samo še dol. Odpeljem se ves nizek že proti Pumpi, pa dobim steber, ki me zaposli še za nekaj časa. Lepo (pa zelo počasi) pridobivam, dokler pri 1000 ne padem ven in ga ne najdem več in potem z -2 na pristanek.

Malo za mano je v istem stebru tudi Milan, ki tudi lepo navija in se z 1000 odpelje dokler gre ven nad polje – pristat.

Jean sede nekaj pred Uncem.

Erzo in Poje pa še kar vztrajata in pririneta do Planinskega polja.

 

Poberem Milana in do Unca, kamor Jean pripelje Erza in Pojeta. Vsi k meni (tudi Jean), saj nameravajo še na Slevico.

Kar dolga doba (10 dni) je bila, kar nisem letel (na srečo tudi vreme v vmesnem času ni bilo ravno presežno – je pa bilo vseeno vmes odleteno nekaj letov, ki so vredni zavisti…). In danes grem kamorkoli, samo da bom vsaj malo v luftu.

Erzo že navsezgodaj kvizi, kakšno bo vreme (in nekako lobira za Slivnico). Čeprav je v teku dopoldneva vseeno nekaj več jasnine na Štajerskem (vetra pa nikjer nobenega) in predlagam Malič ali Lisco, Erzo ostane pri Slivnici. In ker kljub zbiranju podatkov s terena nimam pravih argumentov za drugam, sem ob 13.15 na Šodru. Odhod prestavi Erzo na 13.30, saj prihaja še Velkavrh.

Naloživa se k njemu in gasa v Cerknico. Na pumpi prisede še Toni, ki ga je Erzo zlobiral za šoferja.

Na startu postavlja Dušan (Štusej) v šibkem vetrčku. Postavimo še mi v vedno šibkejši sapi. Čakanje (na veter) izkoristim za limanje flikce na prejšnjikrat prav tu potrjeno luknjico. In ob Tonijevem sekundiranju v luft Erzo, Dušan, Milan in jaz. Dušan prvi proti pristanku.

Sam se matram ob koči in počasi curim, ko vidim Erza (in globoko spodaj nad smrekami Milana), ki vrti(ta) malo bolj zunaj en šibek steber. Do njega in potem vrtiva z Erzom nekaj časa skupaj in se izogibava drug drugemu. Ko zmanjka, Erzo zapelje bolj ven proti V, jaz pa ob pobočju do Cerknice. Milan medtem pristane nekaj pred pumpo.

Sam pa odvijem na koncu grebena ven in se zapeljem do kozolcev.

Erzo je na tleh med Martinjakom in Grahovim.

Toni je avto že pripeljal dol, tako da hitro naštudiramo logistiko še za eno rundo ( sam se javim za šoferja – sem malo potešen in za v drugo ne vidim nekih presežkov).

Na startu piha podobno kot prej (še malo manj). Pomagam postaviti in v luft: Erzo, Dušan in Milan. Dušan kmalu pristane v Martinjaku za pohod gor po svoj avto (kot je planiral).

Erzo po vožnji ven obrne proti Grahovemu in v glajdu dokler gre.

Milan pa takoj po startu na levo in v glajdu dokler gre (in gre malo dlje, kot Erzo… čeprav izkupiček na koncu ni boljši).

Čez Grahovo dol po njiju.

Ko pridemo na Vrhniko, pa Milan provocira še za Slevico, čemur se Erzo ne more upreti (jaz pa mirne duše…).