Spet en tak dan kr neki (dopoldne sončno, popoldanske plohe in nevihte, z višino močnejši S…). Še preden začnem zjutraj proučevati že proučeno, po 100 letih pokliče Delux, če grem kam – npr. na projekte. Seveda bi jaz rajši kaj odletel (mogoče pa vseeno bo…). Gorenjska odpade, ker ekspresno pokriva, na J je pa ob 10h še sama modrina. Slivnica ne (itak je preveč S), pa Lijak tud za noben dnar… in tako daje edino upanje Grmada. Jean je takoj za,  Boris se prilagodi.

Ob 12h pri balah. Z Jeanom k Borisu in Špeli in gor. Ko pridemo na start, malo razmetava grmovje ob straneh, je pa že kar nekaj baz, nekatere tudi že rahlo nakuhane. Bolj pa se nam zdi, da se ne bo dalo kaj dosti pobrati. Pa lokalec Jean začne postavljati in v luft.

Najprej ga desno lepo dvigne, potem zacuri in se za levim robom začne kar boriti. Počasi tudi vedno bolj pokriva. Pokliče Emil s pristanka, kako je kaj in da se njemu ne zdi preveč obetavno in bo spodaj še malo počakal, kako se bo stvar razvila. Potem pa zagledamo Jeana vedno višje – najde dviganje in vedno bolj navija proti bazi – in se odpelje nazaj. Sedaj nama je pa obema z Borisom žal, da nisva že prej postavila. Ko vidiva na FlySafe, da je že čez Studeno na 2000, pa sploh.

Začnem postavljati še sam, Boris pa tudi razpakira. Potem pa začnem z začetnim tečajem hrbtnega dviganja. X krat ga dvignem in vsakokrat naredim nekaj narobe, da padalo sesujem. Boris in Špela mi potrpežljivo postavljata, z mene pa vse teče (res, da je vetra zdaj precej manj kot prej, pa da je na tem platoju vedno malo tricky štartat, če piha s strani, pa…). Pred »definitivno zadnjim« poskusom me padalo celo pokrije in zameštram štrikce, da moram odpeti padalo in potem kar pretikamo štrikce, da je spet vse pripravljeno. Za štartom pa že vse neprijazno in temno pokrito.

In potegnem »zadnjič« in po obratu le nekako speljem in se v rahlem dviganju odpeljem ven. Seveda brez pripetega gasa. Še ta pozabljeni in sedaj neubogljivi gas si priklopim, da se končno lahko posvetim letenju. Zadaj pa vse črno, za Grčarevcem že siva zavesa. Boris pove po postaji, da tudi že grmi. V bistvu nimam ne energije ne volje za karkoli – sploh v takem – in se samo zapeljem daleč ven nad polje (vse drži…) in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Ko se že nalagam v LCja, Jean javi, da je v Vipavski, kjer pa se že vse bliska in začenja dež…

Jeanov let

Spet je mulc super odletu. Še dobro, da se je začelo bliskati in deževati, sicer bi bil že bogve kje…

Danes naj bi bile spet dobre razmere s krasnim gradientom (kot včeraj), le malo močnejša in višja inverzija (na 1050). Pa nekaj šibkejši S spodaj in bolj izrazit nad 1500. Jean je bil že včeraj nervozen, če bo danes Sorica, pa nobeden preveč ne verjame v to. Ker jaz ne bi spet šel na Slivnico (ali Lijak), v Karavanke pa tudi preveč ne verjamem,  zjutraj še kar cincam, ko se je Jean že odločil za Stari vrh z Idrci (Mega in Vasil odpovedala v toku koordinacije…). Pa se na koncu odpeljem v Poljansko.

V Poljanah se nabašejo Jean, Mlakar, Lapajne in Kejžar in gor. In gremo od zadaj po privat cesti prav na vrh-vrh, kjer si ob osvežilu v kočici na vrhu zagotovimo parkiranje (ob sicer nedovoljeni cesti). Zložimo opremo ven in rukzak mi moji prijazni sopotniki odnesejo dol na start, jaz pa LCja zaparkiram na ovinku pod startom.

Na startu že »množica« Krokarjev in Nicecloudovcev. Malo čakamo, da bo kdo pokazal, pa vsi cincajo, čeprav piha kar lepo gor (in občasno S z leve – res pa še ni nekih konkretnih baz).

Postavimo in prvi potegne Mlakar in takoj čez sedlo na J stran. Za njim počasi še drugi. Lapajne, Jean in jaz smo med zadnjimi.

V luft in na sedlo, kjer večina vrti. Nekateri curijo (eden celo pristane pod kočo pod startom), kaj posebno ne pobere nihče. Ker nas vrti veliko na kupu, mi ni preveč prijetno, čeprav sem bolj zgoraj. Jean odpelje na J stran in se bori v zaveterju, meni pa je tudi kmalu zadosti in se odpeljem čez sedlo. Najprej me pošteno zruka, da hitro pobegnem bolj stran od pobočja, kjer ob pošteni curaži nekaj nad 800 pred Malenskim vrhom le dobim močno dviganje, medtem ko Jean še kar drajsa pod Mladim vrhom. Vidim, da je Kejžar ves nizek in pristaja na velikem platoju nad dolino, ki vodi v Poljane.

Kejžarjev let

Vedno počasneje mi gre gor in pri 1700 mi še dosti pod bazo zmanjka dviganja. Jean pa se spajsa nad Mladi vrh in najde lepo dviganje in kmalu je dosti višji pod svojo bazo. Še Lapajne in trije drugi pridejo tja in vrtijo proti bazi. Potem jih zgubim, ker imam s sabo preveč opravka. Razen nekih nulc ne najdem nič in peljem v smeri Gorenje vasi (Mlakar pove, da je že čez Žiri…). Nad Gorenjim Brdom le najdem spet neko šibko dviganje, da popravim 200m, pa spet nič. Počasi curim (sem v precejšnji pokritosti) in zapeljem poln upanja proti Slajki, kjer je nekaj sonca. Pa ni nič in počasi scurim v dolino. Sem upal na malo več od te curaže za jubilejni let :-).

Zoranov let

Še dobro ne začnem pospravljati, ko že pride Kejžar (ki me je sledil po LiveTracku). Pospravim in greva reševat LCja. Zapelje me do standardnega parkinga pri smučarski koči, kjer pustim robo, da potem odpešačim gor po LCja…

Ko pridem naokoli, se na koči še malo podružim sam s seboj. Jean javi, da je prišel do Javornika in ekspresno dobil štop do svojega avta v Žireh.

Lapajne pa po lepem FAI trikotniku  pristane med Poljanami in Gorenjo vasjo.

Lapajnetov let

Pozno zvečer tudi Miha naloži svoj let…

Mlakarjev let

Še vizualizacija (od tistih, ki dovolijo videti njihov let…)

Ko grem od zobarja ob 9.00 je že panika kam. Napovedan je še vedno SV in zjutraj še burja na Primorskem, potem šibkeje. Mega je vzel dopust in prisega na Lijak (danes je ta dan, gradient super, Kras pa to…). Jeanu ni preveč za Lijak, meni pa ne za (ponovno) Slivnico, Grmada pa je soglasno prešvoh. Pokliče še Vasil, ki bi tudi šel na Lijak in tako ostane Lijak.

Na Bicikl parkingu (J obvoznica, izvoz Center) prestopim ob 10.30 k njemu in na Unc. Tu sta že Mega in Jean. Vsi k Megu in pod Lijak.

S kombijem gor in takoj postavimo (piha OK, delno z leve) med poljskimi in nemškimi tečajniki. V luft Mega, pa jaz in še Jean, za Vasila pa že zmanjka vetra in počaka.

Najprej z Megom lepo zavrtiva in nekaj nabereva, pa se ekspresno vse pokriva. Jean tudi ne ujame več najinega dviganja. Ko je vse pokrito, se samo še borimo za preživetje in kot zadnji, med vsemi, ki so bili trenutno v luftu, scurimo na pristanek (piha rahlo dol od Lijaka).

Megov let

Megov Komentar leta:Toliko o morju za enkrat. [24.7.2018 13:15]

Zoranov let

Pospravimo v popolni pokritosti in nihamo med popravcem in drugo lokacijo. Jean navija za Slivnico in ker ne kaže na izboljšanje, smo trije hitro soglasni. Sporočimo Vasilu, ki se vrže v luft in tudi ne uspe nič pobrati in se pripelje na pristanek.

Vasilov skok

Ko odhajamo, pa se že pokaže spet nekaj sončka…

Pri Pumpi zvemo, da je Emil na startu. Gor na Slivnico in na start, kjer nam Emil pove, da piha dol, odkar je prišel. Postavimo (čeprav sem na začetku v dvomih, če sploh bi) in čakamo. Vasil poskusi naprej, pa mu sesuje padalo in potem pol ure obira padalo iz tatečnih rož.

Mega in Jean se prestavita na V start. Odleti Mega atraktivno, se malo bori in scuri.

Megova Slivnica

Stane Bajt : Tadrug pogreb danes. Kafol ga pa mota [24.7.2018 16:09]

Nekaj za njim odtelovadi tudi Jean, ki pa gre pobirat desno od letališča in mu zelo guncajoče uspe pobrati. Še Vasil se prestavi na V start in odleti in se pridruži Jeanu. Midva z Emilom opazujeva to guncanje zunaj in se ob nadaljnjem neprekinjenem pihanju od zadaj skoraj sočasno odločiva, da pospraviva in odpeljeva avte dol.

Jean lepo pobere do 1800 in se odpelje na Unc.

Jeanova Slivnica

Vasil pa nekaj časa pobira in vrti (in z zapiranji spravlja množico na novo naseljenih kobilic iz padala) in pristane blizu pumpe.

Vasilova Slivnica

Kljub rahlemu razmisleku o kakšni drugi lokaciji, se danes seveda zopet odločimo za Slivnico (danes JZ, na Primorskem bolj jasno kot drugje, kjer bo kmalu vse pokrito in popoldanske plohe in nevihte; tudi sonda ni slaba, le termike manj, kot včeraj).

10.45 Železniška. K Pojetu midva z Erzom in na Pumpo, kjer že čaka Sašo. Jean zamuja, že potrjeni Mega nas skensla med potjo.

Sašo zapelje gor in na start. H&F Emil je ravnokar odcuril na Pumpo, tako da ga ne srečamo.

Emilov H&F

Brez taktiziranja začnemo poooočasi postavljati. Nekaj besednega dvoboja med Jeanom in Erzom, kdo bo prvi in kdo bo avto dol peljal (piha namreč spet s strani in občasno tudi dol – strogi Z, namesto JZ).

Prvi potegnem jaz, pa mi ga poševno odloži nazaj, tako da prvi odleti Erzo, pa takoj jaz in Sašo in Poje. In ko se Jean prepriča, da ne curimo, začne postavljati še on…

Z Erzom pred kočo takoj zavrtiva in tudi nekaj nabereva, potem gre Erzo samo še gor, ostali pa bolj ali manj iščemo sem in tja, izogibajoč se curaži. Sašo dobi steber precej zunaj in sledi Erzu v višave (in izgineta). Začne se moj križev pot iskanja uporabnega dviganja, pa bolj tavam sem in tja. Poje je sprva lepo pobral, pa se kmalu spet vrne le malo nad startom. Ko se že skoraj predam in vozim bolj ali manj proti Pumpi, le naletim na steber, ki me dvigne na 1600. Poje se je vrnil že tretjič in išče dviganje, Jean se tudi nizek rešuje približno v istem stebru.

Več kot 1600 pa ne zmorem, zato  se odpeljem proti Blokam. Nekajkrat popravljam med 1200 in 1400 in počasi lezem čez bloške gričke. Z vetra je čutiti kar precej. Nad Runarskim imam samo še 1000. Ker pošteno razmetava, se ne upam vreči čez gmajne v Podklanec in se matram še kakšnih 15 min nad robom gmajne in se na koncu predam na zadnjem travniku (ob pristanku pošteno nažiga in mi razmetava padalo).

Zoranov let

Ko pospravljam, Jože pove, da (se je v četrto rešil nad Slivnico v višave) je na 2000 nad Laščami. Ostali elektronsko nedosegljivi: jih ni ne na FlySafe, ne na Live trackingu, pa tudi telefona ne dvignejo…

Ko že štopam, Erzo sporoči, da se kopa pri izviru Krke.

Erzov let

Ko končno dobim drugi štop v Novi vasi in pridem do Pumpe, zvem, da je tudi Poje nad Krko, Jean pa že skupaj z Erzom.

Jeanov let

Sašo me počaka v Mercatorju na piru »po današnjem čudovitem letu, ko se ni bilo treba sploh nič matrati, saj je šlo povsod, kamor si se zapeljal, samo lepo nežno gor«…

Saševo brezdelno uživanje sem in tja…

Jože pristane malo naprej od Ivančne…

Pojetov let

Jože Poje : Višine niso ravno Makedonske. Dolžine pa že skoraj. Fino je bilo. Le vsi so nekam pobegnili… Nad Krko je bilo le 450m in nad Ivančno gorico 620m. [20.7.2018 17:57]

Rešiva Sašev avto in se s Pojetovim odpeljem na Vrhniko. Ko zaparkiram, se butnemo z Jeanom in Erzom, ki sta tudi že rešena. Jože že v LJU, Jean pa mu še dostavi avto na Brezovico (kjer ga bo pobrala Ana)…

Še vizualizacija