Padalska jataKer je danes napovedan bolj plohast in nevihten dan z malo vetra, se odločim za projekte. Dopoldne sicer krasen sonček. Ker
sem se že naveličal nerealiziranih projektov v bližnji okolici LJU, gre danes v okolico Velikih Lašč. Namesto napovedanega malo J, piha na teh krtinah tudi konkreten S, pa V,… V glavnem kontra tistemu, kar bi potreboval za lep start.
Po nekaj ogledih mi le uspe prvi.
Zoranov let
Še nekaj neuspešnih ogledov (želim si lepega starta, ne pa metanja čez robove z vetrom v hrbet ali s strani), zato grem skoraj do Sodražice. Tu so še starti dolgovi.
Ker pa tudi tu piha čisto od leve strani, počakam, da manjša plohica poneha in potem postavim kar na cesti in potegnem po njej, saj veter piha vzdolž ceste.
Zoranov let
Ker spet dežuje, se usmerim nazaj proti LJU – po ovinkih in ogledih naslednjih lokacij.
Ko sem že na Turjaku, dež poneha, Erzo pa po telefonu kibicira, da gre na Slevico, saj je tam okoli lep sonček.
No in ker je sonček tudi že pred LJU, se ustavim še na Škofljici. Tu sem bil že vsaj 2x, pa je ne glede na napoved vedno pihalo močno od zadaj (SZ). Danes pa piha poševno z desne (JZ) – (kadar sploh kaj pihne), zato takoj postavim na dvorišču. Lastnica kmalu pride na plano in ker me že pozna, še malo pokramljava. Pripravi se na fotosešn.
Jaz pa v tretjem dvigu le uspem odleteti čez rob.
Zoranov let
Tri dni neletenja za vikend ob takih dosežkih (svetovni rekord 300+ Suša & Co, Mega odleti v Lienz in Igor malo manj, Delux giro po Julijcih…) zahteva danes nekaj tolažbe (sploh ker je prekrasen dan, le JZ je malo več, kot je napovedan).
Erzo se odloči za Ravno goro in seveda vabi, jaz si pa želim predvsem čim daljšega letenja in se mi zdi, da bom tam spet razočaran. Tudi Igor se ne odloči za Hrvaško in se odloči, da sploh ne bi šel nikamor (letalnega). Jean pa je danes na obratih in navija za Slivnico. Baze tam okoli se kmalu posušijo in JZ veter pojača in potem pade ideja za Malič. In sem tudi jaz za in še Igorja takoj prepričava.
Tik preden se zberemo pri mojem Hoferju pa dobim info, da Malič v močnem JZ ni OK (vsaj kar se tiče pričakovanj glede preletov…) in tako se odpeljemo v dvomih. Do Trojan zbiramo še dodatne info (Malič dokončno odpišemo, čeprav je Jean že zagotovil lokalnega šoferja in prevoz) in ker v štajerskem koncu ne vidimo nobenega smiselnega cilja več (nimamo logistike za Konjiško, Kamšak,…), obrnemo in nazaj do Hoferja…
Igor in Jean se poslovita, sam pa se odpeljem na Gozd. Karavanke sploh niso pokrite, kot je bilo napovedano (nakuhano je zadaj proti A). Ker pa je v Radovljici ravno ploha in črnina v tisto smer, z dvema sotrpinoma počakam na startu še kakšno uro, da je spet več sonca in veter spet malo pojača. Malo pred 17h pride še Meri in nekaj Gorenjcev.
Potegnem prvi, najprej lepo nabiram, pa zgubim. Malo drajsam z drugimi na V robu in kmalu naberem čez Kriško (kjer ravno starta manjša skupinica). V uživaškem jadranju do Zaplate (med 1500 in 1900) in nazaj do Konca Kriške. Čeprav je sonce že nizko, zapeljem še enkrat do Storžiča, potem pa se mi proti Kališču udre, tako da obrnem nazaj in potem v zahajajočem soncu jadram še na koncu Kriške gore in pristanem skoraj zadnji že v mraku.
Zoranov let
Že včeraj se organiziramo za današnjo Ivanščico. Igorju se moramo zahvaliti, da nas danes ob 9.15 čaka kombi s šoferjem-pobiralcem pred Rutarjem.
Naložimo se Igor, Erzo, Jean, Nevidni, Poje, Pirš in Zoran in via Štajerska. Na Trojanah naložimo še Planinška in smo skoraj kompletni do Vidma pri Ptuju, kjer nas čaka še Piškova Mojca. Pred nami odšiba s svojim avtom do Ivanca in z nami gor. Med potjo nas seznani s Kodo 3, ki je potem vodilo delovanja današnjega dne…
Na startu piha kar močno in le počasi se pripravljamo. Baz nobenih, sama plavina z inverzijo na cca 900 proti S. Pridejo še Hrvati, ki tudi čakajo/taktizirajo.
Končno se Pirš odloči in potegne in se začne matrati okoli starta. Sledita mu še Nevidni in Planinšek. Skoraj uro se matrajo in vrtijo in nabirajo in zgubljajo levo in desno pred startom, cca 150m gor-dol v višini starta. Pridruži se jim še en Hrvat.
Potem pa levo od antene le poberejo nekaj višje in Erzo se požene v akcijo, ostali pa za njim: Erzo, Poje, jaz, Jean, Igor in Mojca.
Takoj zavijem levo in se pridružim Pojetu v dviganju. Ko naberem 1300, vidim, da sta Erzo in Planinšek potegnila čez in grem za njima. Malo za robom dobimo raketo nad nekim gričkom. Pošteno me zruka in klofne in ko se sestavim, se odpeljem za onima dvema v višave do 1600. Potem pa naprej v počasnem curjenju vedno niže. Dohitimo Nevidnega in Erzo zavrti z njim neko 0, meni pa tudi piskne ne. Tudi Planinšek je nizek, dosti nižji od mene, pa se na Petrovi gori že zamenjava. On dobi nek mehurček in lepo pobere, jaz nič.
Začnem se boriti za preživetje in blizu Radoboja na 400m že iščem primeren pristanek. Pa mi le nežno zapiska in potem se borim in vrtim in se poberem na 1200 ! Naprej čez AC vedno bolj dol proti Krapinskim Toplicam. Vendar do njih ne pridem in v živahnem pristajanju sedem nekaj pred Hršak Bregom.
Zoranov let
Med pospravljanjem se preko FlySafe koordiniramo, kje je kdo. Večina je že na tleh. Jean je najbolj blizu, malo bolj J od mene.
Šofer Matjaž najprej pobere Jožeta.
Pojetov let
Potem kombi pobere Igorja.
Igorjev let
Potem Igor prevzame s trdo roko navigacijo v svoje roke in gredo po Mojco in Aleša, ki sta pristala skupaj (brez Kode 3).
Alešev let
Mojčin let
Čez nekaj časa so pri meni. Jeana pustimo, da se sonči naprej in dostavimo Mojco po AC na izvoz čim bliže Ivancu. Potem po Jeana.
Po izsiljenem postanku (Zoran) za nakup piva in radlerja v Zaklancu (“ni časa… moramo naprej po preostale…”) zapustimo Hrvaško in se vrnemo v domovino. V Bizeljskem naložimo Planinška (ki je v končnem seštevku naredil več km kot Erzo).
Planinškov let
Potem še do Erza malo pod Pišecami.
Erzov let
Zadnji je Nevidni, malo naprej.
In gasa proti LJU, vsi kar dobre volje…
Še vizualizacija