Glede na plohasto nevihtno napoved dopoldne razmišljam ali bi bilo bolje na projekte ali zaresno letenje (če bi kje bilo). Pa reši dilemo Erzo, ki zlobira za Koreno (če je dalo včeraj, bo mogoče še danes…).

Poberem Faaca doma in v Horjul, kjer že čakajo Erzo, Mirko in Žiga. Naložijo se k nama v LCja in gor.

Parkiramo pri »opuščeni« kmetiji in na novo varianto starta, levo na vrhu griča našega startnega travnika. Erzo že odleti, medtem ko ostali še postavljamo (jaz projektno robo). Za njim odleti Faaca (prvič na Korenu sploh), pa Aleš, Jaz in Mirko.

S Faacom poskušava levo, medtem ko ostali trije zavijejo na desno. Le Erzo nabere nad start in zaresno zajadra. Faaca samo tone proti Podolnici in za njo prvi pristane.

Faacov let

Faacov let

Mirko je naslednji na tleh Z od Horjula.

Mirkov let

Mirkov let

Jaz pa pred Slevico najdem dviganje in naberem skoraj 100m, preden mi ga zmanjka. Potem zacurim in se odpeljem proti športni dvorani, nad katero pristaja Žiga. Pristanem na uradnem

Zoranov let

Zoranov let

in pospravljam, medtem ko Erzo še vedno vozi po grebenu med dežnimi kapljami. Končno tudi on pristane s kar nekaj nabranimi km.

Erzov let

Erzov let

Z Alešem greva pobrati vse po vrsti in potem vsi gor po LCja in eventualno ponovitev.

Pa na koncu nobenega ne premami, da bi še enkrat poskusil (naraščajoča oblačnost, veter meša,…). Tako se poslovimo in proti domu…

Med potjo me malo draži Faaca s projekti, potem se že jaz zapalim in ko sva pri Dobrovi na bližnjici domov, Faaca pokaže na travnik, kjer po njegovem moram poskusiti. Malo sem skeptičen zaradi drotov spodaj, ampak vseeno zapeljeva gor.

Na vrhu položnega travnika na kolovozu obrneva in – kaže, da bi šlo.

Faaca mi postavi Rooka, medtem ko se našemim v tangice. Piha celo rahlo gor, tako da potegnem in padalo lepo zagrabi. Po nekaj korakih sem v luftu in potem desno med drevesi in 10m nad droti na travnik spodaj.

Zoranov let

Zoranov let

Nepričakovan novnovnov !!

Domačin spodaj nama predlaga še eno lokacijo. Kar reinfuzo se zapeljeva tja, pa se izkaže za neuporabno. Pri Faacu bi naj samo zložil padalo, pa se to sprevže v generalno čiščenje Rooka, saj je Faacova infrastruktura prirejena natančno za to 🙂 🙂

Tudi za danes je napovedano popoldansko poslabšanje. Zato spet projekti. In za danes sva zmenjena z Matejo in Lovrom za skupno akcijo.

Ko pridem do njiju, se obrnem in nazaj domov po pozabljeni telefon. Še enkrat do Šentvida in se naložimo. Lovra fiksirava v lupinico na zadnji zic LCja in že spi, ko se zapeljeva proti Škofji.

Najprej gor na Pojetov start kjer piha – od zadaj (V !! – nasprotno z napovedjo) . Malo hodiva sem in tja in modrujeva in potem hodim sam in še malo razmišljam in ugotovim, da s takšnim hrbtnim vetrom ne grem od tu v tisti dolgi gozdni graben spodaj…

Dol in po naslednji cesti do kmeta Kamnarja. Lepa kmetija z velikim, kar primerno strmim travnikom nad njo (to sem enkrat opazoval s Sv.Andreja in se mi je zdelo, da bi od tu moralo iti). Hrib nad travnikom zastira tisti današnji V in na tem pobočju je nula. Mateja se posveti malčku, jaz pa z robo na vrh.

Pod gozdom postavim na golf travnik. Piha nič. Potegnem in lepo speljem (še Mateja me pohvali po postaji). Lepo drži, odpeljem se daleč v levo in v desno in pristanem spodaj v dolini.

Filmski zmazek za dokumentacijo poleta:

Zoranov let

Zoranov let

Še preden pospravim, je Mateja že pri meni. Novnovnov jeaaaaa !!!!

Za hribom na južni strani imam ogledano še eno lokacijo. Ker imava še čas, se zapeljeva naprej in v levo stransko dolino in gor do kmeta Kožuha.

Ker na cesti skladajo drva, se ustaviva kar pod traktorjem in po ogledu se odločim, da startam kar pod kmetijo. Lovro že spet spi (hja, ta vožnja v LCju po teh rovtah pa ga res pomirja…), tako da mi Mateja pomaga postaviti Rooka, medtem, ko se jaz našemim v opremo (ampak vmes vseeno preveri, če se mali kaj ne pritožuje…).

Veter piha šibko z leve (J, obtekanje ?). Počakam, da ga je kar najmanj in potegnem in speljem nad spodnjo kmetijo. Pobočje je dolgo in pod cerkvico (Sv.Barbara) sem kar blizu pobočja. Pa se spet spusti strmina in pred koncem me še lepo dvigne, tako, da preletim sleme in desno v dolino in vlečem, dokler ne pristanem na istem pristanku kot prej.

Filmski zmazek za dokumentacijo poleta

 

Zoranov let

Zoranov let

Super, še en novnovnov !!!!

Še predno pospravim, so že pri meni (Mateja, Lovro in LC). Napovedanega dežja še ni, ampak moramo nazaj v LJU, kamor se vozimo skoraj v sončku.

Super je bilo: super družba in dva prvenstvena !!!

Za danes napovedano poslabšanje že kmalu. Zjutraj še nek Z, JZ, po 11h pa že napovedan obrat v JV,V.

Odločim se za projekte na V (Katarina in okolica), čeprav Faaca lobira za Slivnico (se bojim, da ne bo več dovolj časa). Erza preveč ne zanima in že se peljem proti Medvodam, saj bi si rad pogledal najprej Govejek.

Zapeljem se kar gor do Doma na Govejku (itak so samo ogledi…). Pozdravim oskrbnika in gor do klopce pri križu. Piha rahlo gor, idealno. Pa gledam dol drote – ni problema. Pa gledam drevesno mejo – izravnava je kar dolga in rob je daleč. Me kar stiska v želodcu. Ampak, ker piha idealno gor – kdaj pa, če ne danes (citiram priljubljen Erzov izrek). In še malo hodim sem in tja in gledam v gozdno grapo, kjer so drevesa najnižje – tam bi moralo iti čez, če se kaj hudo ne zalomi (upam). Ko nimam več izgovorov, grem po robo in postavim Rooka na angleško pokošen travnik za križem (še vedno me stiska). Našemim se kar se da počasi in ves čas pogledujem v tisto odrešilno grapo…

Počakam, da pihne še malo močneje gor in potegnem in ga lepo dvignem in stopim v zrak. Vidim, da sem na lepi višini nad droti, zavpijem oskrbniku in direkt proti drevesnemu jarku, saj sem že pod drevesno mejo nasproti. Speljem v ožino in ko sem čez, je naenkrat vse čudovito (me nič več ne stiska…). Zavijem desno za pobočjem in začnem gledati za pristanki, saj mi je do Trnovca kar (pre)daleč. Naslonim se na pobočje desno in kar drži – in se pripeljem do standardnega travnika (nisem verjel) z lepo višino, da še zavjugam, predno pristanem.

 

Zmazek od filmčka poleta…

 

 

 

Zoranov let

Zoranov let

 

 

Pospravim in k hiši, kjer so me že večkrat peljali (kamor je bilo treba). Danes je doma samo gazda, ki takoj odloži lopato in me v prijetnem kramljanju odpelje gor. Ko ga v zahvalo počastim v Domu, začne kapljati. In potem se ulije kot iz škafa…

Novnov, pa še rekord štartaaaaaaaa  🙂 !!!