Pospravim in po cesti gor peš skozi Peške Kandrše (mimo Planinškove domačije) na zgornji desni travnik pred hišami (vikendi?).

Tu pa piha lepo po pobočju gor, žal sunkovito in na momente (pre)močno. Postavim in čakam na trenutek, ko me veter malo pozabi.

Potegnem hrbtno in stopim v zrak. Malo jo-joja, vendar bolje drži, kot prvo rundo. Zunaj spet močan kontra veter, ki me postavi na tla kot prej.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov.

Pospravim in brez opreme naravnost gor skozi gozd do LCja.

Po cesti mimo pravkar lepo pokošenih travnikov pod Kandrškim gričem do Drnovca. Na vrh travnika, kjer je res lepo za startat (pred kratkim pokošeno), žal pa piha od zadaj. Malo gledam in opazujem in na momente skoraj nulca (gozdovi zadaj tudi nekaj zaustavljajo).

Postavim in čakam na to “nulco” in potegnem in speljem.

Potem pa me veter zagrabi in kar nese naprej po spodnjih travnikih. Za obrnit proti vetru sem prenizek, zato pristanem z vetrom v rit.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov.

Pospravim in na poti gor še malo pokramljam z domačini.

Sedaj pa nazaj na tiste pravkar lepo pokošene travnike pod Kandrškim gričem. Tu pa je ves veter v pravo smer in postavim “da bom malo dvigoval”.

Padalo je treba kar krotiti, lepo držim zidek, nekajkrat dvignem in potem enkrat stopim v zrak.

Najprej kar drži, niže v kotanji pa spusti in pristanem med balami.

Zoranov let

Zoranov let

Novnovnov 🙂 !

Ko sem gor pri avtu, začne kapljati, veter pa se še vedno zaganja…

Že včeraj je bilo nekaj govorjenja o Ivanščici in veliko o današnji napovedi idealnega dneva. Za Ivanščico so bili interesi deljeni in tako gre prvi del jate (Erzo, Domen, Nevidni, Pirš ml. in Pirš sn.) proti Ivanščici, ko se drugi del (Manca, Mega, Štus, Jean in jaz) še usklajujemo. Odločimo se za Krvavec in zbor pod Ambrotom.

Še Boris s Špelo prideta in vseh 7 se nas naloži v LCja in gor. Pri hotelu že gužva štartajočih (Micko, Turčin,…) in grupa nemških letalcev. Izpod hotela se zaradi V preselimo h kapelici, kjer najprej startajo nemški gostje (ki jih večino kar odlifta v višave). Ko prihajamo mi na vrsto, se razmere spremenijo in skoraj vsi sprva curimo: Jean, Delux, Mega, jaz, Manca in Štus.

Boris potegne kar čez Kokro, ostali pa na Ambrota in se tam trudimo, kakor kdo. Po prvem dviganju (in curjenju) se zbližava z Manco na V robu Kržiša in tam nabereva v močnem dviganju. S slabimi 1900 se odpeljem čez Kokro, priklopim Potoško s 1100 v zgornjem delu in naprej. Občasna močna dviganja pri Kališču, pred Storžičem in Tolstim. Delux in Mega sta že mimo Dobrče, Štus že prikaplja Dobrčo, Žan se je rešil skoraj gotovega scurjenja in je že visoko za mano, Manca tudi. Prenizek za na Dobrčo, zato še enkrat popravljam na Kriški in se s dobrimi 1800 odpeljem čez. Ob Dobrči se kar matram, da spet naberem nad vrh in tu vrtiva že skupaj z Žanom. Žan lepo nabere (nad mene) in se odpelje naprej proti Stolu (prepričan sem, da sploh ne bo imel problemov). Nekaj Žanovih posnetkov tukaj.

Sam moram še enkrat popravljati, pa čez 1850 ne pridem in se pustim odnašati rahlo v smeri Stola (nazaj na Begunjščico si ne upam). Začne se mi udirati in se usmerim za Perota in naprej. Nobenega resnega dviganja več, samo zmerno curjenje. Že ogledujem pristanke okoli Vrbe, ko opazim pod Ajdno padalo, ki nekako drži višino in celo nekaj pobere pred gričem (Hrastnik) pred Koroško Belo. Pa se še jaz naslonim na Ajdno in nadaljujem proti Jesenicam (tu je že kar precej dolinca). Pred Koroško Belo pride ta padalec izza griča in začne pristajati pred železarno. Padalo mi je znano, sedež tudi, pa še vedno ne morem verjeti, da je to Žan. Pristane minutko pred mano,

Žanov let

Žanov let

potem na istem travniku še jaz.

Zoranov let

Zoranov let

Sporočim Špeli pozicijo in začneva pospravljati in žalovati nad svojo usodo (ali neznanjem, ali ne-pogumom, ali neizkušenostjo…)

Mega in Delux sta že daleč proti Kranjski in preskočita v Julijce, tudi Štus in Manca sta že mimo Stola. Spremljava Borisa in Štusa na live trackingu.

Ko naju pobere Špela, gremo na Jesenice v bife čakati, v katero smer se bo pomikala jata. Po postaji ne dobimo od njih nobenega glasu več. Več kot debelo uro smo tam, dokler ne prideta(jo?) globoko na trentarsko stran. Ker sled kaže dol proti Krnu, je jasno, da ne bodo več rinili nazaj na bohinjsko stran. Odpeljemo se nazaj proti Brniku, da naju Špela odloži pod Ambrotom, da bo potem “fraj” za pobiranje Borisa in ostalih (?).

Pokliče Manca,da je pristala v Trenti (?). Ker je Boris že J od Krna in obstaja možnost, da bo šel mogoče nazaj po J Bohinjcih, bi Špela še čakala, Žan pa se javi, da bi šel po Manco in ostale (pa še po svoje novo padalo k Prevkotu 🙂 ). To usklajujemo z Manco (ki jo edino lahko kontaktiramo), pa odločno “prepove”, da hodimo po njo (se bo že sama rešila). Kljub temu, da je jasno, da je prepozno, da bi vsi odleteli še kam daleč iz tistih krajev. Manca vztraja, da naj Žan ne hodi (z Megovim avtom) tja, z nobenim drugim od njih pa ne dobimo stika, da bi ugotovili njihove namene.

Ura gre za to usklajevanje in na koncu tako napsihira Žana, da si sploh ne “upa” več (kamorkoli) odpeljati Megovega avta izpod Ambrota brez izrecnega dovoljenja lastnika 🙂 . Kot kažejo sledi, Štus pristaja v Tolminu,

Štusov let

Štusov let

 

In njegov film dogajanja

 

da pa bo Boris zrinil do Lijaka. Špela se odloči, da bo šla mimo LJU po Vipavski do Gorice in od spodaj pobrala Borisa in še kogarkoli že. Žanu pa moram jaz “ukazati” naj odpelje Megov avto na mojo odgovornost na Unc (mu ga dostavi na dom) in potem je odrešen “vseh dolžnosti”. Sam se odpeljem proti domu.

Ko sem že doma, Žan sporoči, da so ga nekje pri Logatcu obvestili, da naj se le usmeri po njih v Tolmin, kjer je pristal tudi Mega.

Megov let

Megov let

In s tem odreši pobiranja Špelo – saj se jim bo priključil tudi Boris 🙂 .

Borisov let

Borisov let

Fantastičen dan, fantastični leti naših (in drugih), dan kot ga že dolgo, dolgo ni bilo.

Še vizualizacija naših letov:

 

Tudi na Ivanščici – kar pa naj za zgodovino opišejo tamkajšnji udeleženci (npr.Domen 🙂 ).

Danes napovedan (in podatkovno potrjen) močan SV. Zaradi zemeljskih obveznosti Faaca navija za zgodnjo uro. Še Poje se prijavi in ob cca 12h pri Škorpijonu. Vreme sicer lepo, le baze šibajo kar hitro čez ljubljansko ravnico in proti Krimu se kar kuha. Med potjo je bilo od polaganja dreves, do popolnega miru…

Poje nas potegne na vrh. V vasi stopimo iz avta in hočemo pograbiti robo, pa šumi. Občasno še bolj zašumi, smreke tu zadaj na platoju pošteno zamaje. Pihne z desne (JV), pa spet S, SZ,… Malo se spogledujemo, potem Jože izjavi, da ne bi zastonj hodil na start in da v takem ne misli iti v luft… Tudi sam takega vetra tu zadaj še nisem doživel… Predaja in dol in razlaz.

S Pojetom še nekaj kombinirava za projekte, ker pa tudi čez LJU v sunkih prbije 30+ km/h, kombinacije zaključiva.

Erzo je naročil jato za 15h ob upanju, da bomo mi, predhodnica, potrdili let. Ker imam še nekaj časa, grem še na oglede na Zaplano – prbija sunkovito in skoraj ruva drevesa…

Ob 15h na šodru se malo gledamo. Predvsem jaz, s predhodnimi izkušnjami, ustvarim psihozo 🙂 in sem že odločen za domov. Vseeno je večina (Erzo, Mega, Manca, Domen) za gor in shecajo še mene.

V vasi vse mirno. Na startu običajno, čeprav na momente pihne tudi 10. Že zelo pokrito. Malo mencamo, kdo bo prvi (Erzo, Manca…) in na koncu potegne Erzo, takoj za njim Manca, pa jaz, Mega in Domen.

V zraku kot po putru, mirno dviganje. Desno do antene in nazaj 2x. V daljavi proti SV že dežna zavesa in Mega pravi, da gre v Janezovo vas čim hitreje… Vsi se zapeljemo proti Vrhniki, ne da bi bilo treba enkrat samkrat zavrteti. Pristanem pod Hribi SV,

Zoranov let

Zoranov let

Domen ob meni minutko za mano.

Domnov let

Domnov let

Erzo domov.

Erzov let

Erzov let

Manca pri BJju.

Mega (ki je pristal pri avtih) je že pri nas. Še zaključno druženje z modrovanjem pri BJju

Nad pričakovanji (sploh glede na dopoldan)!

Potem pa gre Domen še na Ulovko…

 

Domnova nadstandardna Ulovka

Domnova nadstandardna Ulovka