Padalska jataKer je na poti nazaj še lep dan in svetlo, predlagam še Vremščico, da ne bomo prezgodnji na Vrhniki za občni zbor 🙂 . Oba sta za in gor.
Na spodnjem startu se z Žanom (Mega se javi za šoferja) hitro naštimava (jaz sedaj kar v tangice z Rookom) in se v ravni liniji zapeljeva na letališče…
Zoranov let
Jeanov let
Žanove slikce tukaj
Sedaj pa na občni zbor…
Slabše kot napoved, ker ves dopoldan ozek dežni trak od Postojne prek Ljubljane do Kamniških zaliva deželo. Naslednji problem je, da veter tudi piha drugače, kot bi moral (še vedno burja, namesto napovedanega J, JZ) 🙂 . Na SZ (kjer ni več dežja), pa je megla na podnu, čeprav je višje marsikje kar v redu. Skratka proti KP kaže najbolje in izberem Socerb (ker naj bi v tržaškem zalivu pihal Z).
Erzo približno potrdi, Mega je za. Ob 14h na Železniški zaman čakam Erza, ki me potem skensla, ker ima nujen sestanek. Sam na Unc po Mega.
Po Postojni dež res poneha. V Razdrtem še nihava ali v Vipavsko (precej svetlo), ali proti Socerbu. Naprej na levo.
Ko odvijeva na Socerb, se še vedno kaže burja. In od zadaj piha na Socerbu 4, Socerbu 3, Socerbu 2 in še zlasti močno na Socebu 1 (orig.Socerb).
Razmišljava kam (jaz sem že malo paničen…) in predlagam Kvirik S (Poljane, Glem…). Dol na Črni kal in še dol in gor in Gračišče in na vrh Kikirikija in na start: ne piha SV od Movraža ampak ZSZ čisto z leve na start !! Greva čez planotico na Z start, kjer pa piha čisto z desne (že od zadaj).
Čez dolino za Movražem vidiva Breg in tam bi moralo pihati gor. Gasa dol in naokoli in skozi Movraž in gor in po kolovozu in z robo na vrh travnika (vmes položiva štange el.pastirja).
Na startu veter 0 (malo nakazuje gor po travniku). Mega mi pomaga postaviti in potegnem in odlaufam po košati travi, ki skriva ostre skale (na srečo ne butnem v nobeno 🙂 ) in speljem in se v lepem loku na levo do Dvorov potem čez dolino zapeljem do ceste.
Zoranov let
Ko pospravljam, je Mega že pri meni. Ker je še svetlo, se na poti nazaj ustaviva še na včerajšnji Zajčici, kjer pa nabija orkanska burja, da komaj stopiva iz avta…
Erzo pa rešuje serijo okoli Logatca (in hkrati dela novnovnove…).
Erzov prvi
Erzov drugi
Erzov tretji
Vanja pa je očitno na šolskih počitnicah v Avstriji.
Vanjevo “smučanje”
Erzov jutranji – serija rešena
Za razliko od Erza, ki gleda, kdaj bo kakšna vremenska luknja prišla nad Hribe, jaz gledam, kje v SLO je luknja brez dežja in planiram oditi tja v akcijo (res je tak pogled na zadevo dosti dražji, ker se je treba voziti sem in tja po SLO, medtem ko Erzo sedi doma/v pisarni in čaka na luknjo; ampak zato mi nihče ne more očitati, da ne kolobarim 🙂 🙂 ). No in popoldne radarska kaže, da na Primorskem ni več dežja. Pa obrnilo naj bi na J in Vremščica ni v megli.
Podražim Erza in Mega. In je Mega kar takoj za – se javi za šoferja. Erzo je sicer že/še pomirjen, ampak ga le mika (čeprav je vse naokoli v dežju in megli).
Ob 14.45 na Železniški in po Mega na Unc – ves čas v ulivanju… Čez Postojno tudi še dežuje in piha burja (!?), v Senožečah na izvozu tudi (oboje: dež in burja !?). Malo v obupu predlagam, da, pred izletom na Vremščico, pogledamo na Zajčico, kako je kaj z jeleni (kot že dolgo vemo, je tu idealno za burjo, samo 2m ograja in lastnik, ki nas je že najmanj enkrat preklel, je problem…).
Erzo in Mega protestirata, ampak LC je v mojih rokah in zavijem na levo s ceste in do ograje: ni videti jelenov. Ni videti jeklene verige. Ni videti ključavnice. Ne moremo verjeti. Grem do vrat, odpahnem zapah, še drugo krilo odprem in … gor na vrh griča 🙂 . Ven iz LCja in na rob.
Dva od treh pogojev sta idealno izpolnjena: 1. prečudovit start, 2. veter – burja piha idealno gor (mogoče je na trenutek malo močan… ampak takrat pogledamo stran); 3. žal dežuje (ampak ni tako močno, ne, res ne…).
Sedemo nazaj v LCja (da nas preveč ne zmoči) in vklopimo brisalce. Ker smo obrnjeni stran od vetra, ni skoraj nič dežja na šipi. Torej ni tako hudo…
Samo malo počakamo in potem ven in Erzo si že oblači tangice in reinfuzo (še z Vrhnike) odnese padalo na start. Jaz se tudi kar za avtom v zavetju oblečem v tangice in izvlečem Rooka. Erzo potegne in rine naprej proti vetru in spelje, medtem ko jaz postavljam na platoju. Nekajkrat potegnem Rooka, pa mi ga sunki burje tako ali drugače butnejo nazaj. Erzo pokliče Mega, da je pristal – brez popolnega treka !!!
Slikce tukaj.
Z Megovo pomočjo zvlečem Rooka (po mokri travi…) malo pod plato, potegnem in zrinem naprej. Speljem in me komaj spušča naprej (in vleče malo v levo nad borovce, da ratam kar malo nervozen). Potem še malo jo-joja in nad travnik pri stari cesti, kjer po liftu dol (slikca) pristanem.
Zoranov let
Na hitro pospravim in že je pri naju Mega. Še enkrat gor in na start in Erzo ponovi vajo. Sedaj ima celoten track 🙂 .
Erzov drugi let
Erzov komentar leta: Po dolgih 22-ih letih (?) so se jeleni odselili in pridemo spet mi! (V prvo mi ne neredi treka pa moram skoz dež in veter še 1x)
Veseli kot radio. Res.
Kar se mene tiče, je po 4 letih (2 leti od zadnjega ogleda in prekletstva lastnika) ratalo 🙂 .
Erzo je svojo obveznost izpolnil že navsezgodaj…
Erzova jutranja serijska obveznost
Spodaj močna burja, le na Gorenjskem manj vetra (močan V v višavah).
Ker moram k Sandiju po padalo, kljub oblačnosti, nizkim meglicam in splošni sluzavosti dneva, moram potem še nekje skočiti, saj je že 4 dni abstinence. Najprej hočem na Ambrota, pa postaja ne dela, na vrhu pa je 15m V, kar me odvrne. Na Gozdu je S, SV. Potem se malo še sicer razgledujem po projektih, ampak, ko dan že beži (in se dež po radarski bliža…), grem na (sigurne) Povlje, kjer pa je start že tik pod meglo. Ampak v dolino se lepo vidi in hitro odlaufam v nulci po plundri v luft.
Zoranov let
Potem pa 2/3 poti pešaka gor po cesti, dokler se me ne usmili penzionist, ki se gre iz zadušljivega Kranja malo sprehajat na sveži zrak na Povlje…