Danes je pa res povsod ena sama megla in sluz. Skoraj se že predam, pa pokliče nekaj pred 12h Boris, če bi kam šel 🙂 . Ker nimam predloga, sam predlaga Sabotin. Takoj sem za in Boris že preveri z Istokom vremensko situacijo. Trenutno doli sicer dežuje, ampak mogoče potem ne bo :-).

13.30 Mitnica. Skozi Gorico pod Sabotinom do parkinga ob pristanku, kjer naju že čaka Istok. Z LCjem daleč naokoli po SLO varianti gor. Na predzadnjem ovinku ustavimo (v resnici bi lahko šli še naprej za en ovinek proti koči, ali pa po cestici naprej na italijansko cesto in gor do kasarne).

Pešaka po cesti in počez do kasarne. Za nekaj trenutkov je še sonce malo posvetilo skozi oblake. Postavi Boris svojega starega Tritona, jaz pa med tem v tangice. Razdrapan položen travnik je lepo suh in Boris zalaufa. Triton kar noče gor, potem pa ga po nekaj laufanja le dvigne in spelje. Ker pa je že na koncu čistine, z nogami malo pobrca po šibju in zavriska, ko je čez. Malo zavijuga in se odpelje proti pristajalnem travniku.

Borisov let

Borisov let

Istok mi pomaga postaviti Rooka in sprostiti štrikce iz šavja na startu. Potegnem in ga imam takoj nad sabo, odlepi pa me šele po nekaj laufanja (vendar dosti prej kot Borisa). Brez problema nekaj m nad grmički in proti dolini. Enakomerno curim in se razgledujem po Gorici in Goriških Brdih. Na pristanku veter malo obrača, tako da pristanem točno v nasprotni smeri kot Boris in položim padalo v mokroto travnika zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Otrebiva male polžke s padal in sva že na cesti, ko pride Istok dol z LCjem. Vesel kot radio :-).

Na poti nazaj oddava še Borisovega Queena Slamiču v testiranje in v dežju nazaj proti LJU.

Danes enako sluzasto kot včeraj, občasno že tu in tam kaplja. Že od jutra iščem kje bi kaj bilo, pa je še na Vipavskem deževalo (in seveda burja 10/15). Ko burja tam malo upade, so tudi ceste že bolj suhe, megla pa itak edino tam doli ni skoraj do podna. Pokličem Borisa, ki je za akcijo (če se mu ne bo dalo v mokroti padalo vlačiti, bo za šoferja, pravi…).

Okoli 13h na mitnici. Do Ajdovščine in na levo na Planino.

Najprej iščeva dostop do Planine (=hrib) nad Planino (=vas) in prideva po kolovozu do startnega travnika. Pri avtu se hladen zrak zliva dol po pobočju (pokaže trakec). Po mokroti na vrh hriba, kjer je startal Erzo. Čudovit start. Piha popolnoma z desne, delno poševno dol po hribu. Mokrota, tmurno vreme, napačen veter -> drugič bo bolje 🙂 . Nazaj do avta in na klasičen start Planina.

Tu piha tudi občasno z desne, piha pa tudi gor (vse je zelo nežno). Boris ne bo postavljal v to mokroto, jaz pa seveda bom. Tangice, Boris mi raztegne Rooka.

Ko potegnem prvič imam padalo lepo nad sabo (malo bolj pihne lepo gor), pa se po gosti mokri travi spotikam levo proti kandelabru in se tu dokončno spotaknem 🙂 .

Prvi poskus

 

V drugo potegnem malo niže in gre padalo krasno gor, tako da grem do roba in speljem. Lepo drži, malo še zajadram levo desno.

 

Najprej bi šel po grebenu na levo (z vetrom), pa me moti predvsem daljnovod spodaj, ki ga v tej sivini sploh ne vidim dobro – kako in kje poteka. Zato obrnem v desno, proti Vipavi in se z dvigovanjem zapeljem daleč ven, potem pa počasi curim na desno vse do vasi Slap.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni in v popoldanskem mraku je za danes konec …

Danes vse sluzasto in megleno. No, mogoče Primorska ni sluzasta, je pa vsa pokrita in na Kovku zjutraj 15/23 SV. Na Dolenjskem je NOTAM, na Gorenjskem pa kaže manj vetra.

In grem pogledat na Gorenjsko kakšne nižje kuclje. Najprej hočem na Petra, pa je toliko megle, da po Begunjah raje zavijem na Bled in pod Hom v Podhom. Tu se vsaj sluti, kje je start. Parkiram avto pri cerkvici in ob robu gozda na start.

Iz megle se kar cedi in sem že ves premočen. Razgrnem Rooka v mokroto, v tangice in speljem. V ravni črti po putru na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

 

Pospravim mokroto z mokrote v mokroto…

Do cerkvice me zapelje prijazen domačin, ki je ravno pobral 4 otroke v vrtcu.

Ker je še vedno zmeren mrak in je do teme še 2 uri, se zapeljem še v bližnjo vasico Višelnica. Parkiram pred kolovozom in pešaka po cedeči travi na Višelnico.

Postavim na svoji lokaciji na mokroto strmine (ne vem zakaj vsi tisti redki startajo bolj proti V na položnem ?).

Potegnem in se skozi redko meglo odpeljem dol na moker travnik ob glavni cesti Gorje-Pokljuka.

Zoranov let

Zoranov let

Zdaj je že vse za ožet…

Do vasice zgoraj me zapelje prijazen domačin, ki je ravno pobral 3 otroke v vrtcu 🙂 …

Cela SLO pod meglenim pokrovom, razen Krasa in Primorske. Burja 13/20 na Kovku, v Ilirski pa 4/6 J (neverjetno !). Bi šel pogledat v Ilirsko… Pa pokliče Boris in ne verjame preveč tej Ilirski in sva zmenjena za Lijak.

Na poti v Logatec pokliče še Faaca, da bo prišel za nama. V Vipavi Delux pošteno drži volan, da ga veter ne zanaša po cesti, klobase kot okamenele…

Pod Lijakom malo ljudi in piha nesimpatičen V. Pride Kante in ne dvomi, da bo OK 🙂 . Pa gremo gor z neznanim prevoznikom.

Na startu postavlja Gvidova kombi ekipa. Midva se malo posončiva in postaviva, ko ostali odletijo. Večina malo podrgne sem in tja, nad greben pa ne pride nihče.

Odleti Boris, odletim jaz. Odpeljem na V rob, malo podrajsam, komaj kaj zapiska, pa nazaj v kotel in na Z rob, kjer nad mano vrti Boris. Ostali so že vsi nizko spodaj. Ko sem dovolj nizko, se odpeljem na pristanek,

Zoranova curaža

Zoranova curaža

Boris pa pristane nekaj za mano.

Borisov let

Borisov let

Ampak bila sva pa na sončku in v akciji 🙂 .