Vsled moje odsotnosti in lenobe ostalih članov jate samo povzetek z OLCja:

Erzov let

Andrejev komentar leta: Fino črno vino 🙂

Andrejev let

Pa še Uki je letel:

Ukijev let

Danes nič obetavnega. Močan JZ veter čez vso Slo. Nobene prevelike želje (sploh po včerajšnjem maratonu 🙂 ). Ampak, ko se z Erzom slišiva, se dogovoriva za Petra, če bo še kdo – ampak kasneje. In je Mega za (kasneje) in še Mirko in akcija steče.

Malo pred 15h na britofu, gasa do Begunj in od zadaj gor na start, kjer piha idealno – do trenutka, ko začnemo postavljati, ko veter pade in začne mešati.

Slabo uro modrujemo in čakamo in nazadnje Mega potegne v tistem redkem trenutku, ko pihne lepo gor. Začne curiti, izgine za vogalom in se čez 8,35 min javi s pristanka, da je scuril :-).

Potem še malo čakamo. Pa potegne naslednji Mirko, ki kar lepo zajadra in  začne samo rahlo curiti, pa tudi malo nabere. Potegnem jaz, grem za njim na desno in samo tonem. Nazaj pod start, kjer pa Mirko nekaj dobi in malo nabere, jaz pa se matram na mehurčkih na prednjem trebuhu in … počasi scurim (po 10 min…).

Zoranov let

Mega zašiba gor po avto, jaz pa vidim, da je Mirko že nabral v višave. Ko to zve Erzo, potegne tudi on in potone za vogalom izven vidnega polja (mojega pa sploh 🙂 ).

Sedem v bife in po dobre pol ure pride Mega, takoj za tem pa javi Erzo, da je za vogalom – scurjen po 8 min.

Erzova curaža za vogal

Mirko pa odleti (po Erzovih strogih nasvetih in spodbudi) z višine cca 1500 (!!) na britof na … Bled… Bravo Mirko !!

Mi trije pa zeleni od foušije :-).

Malina & Co gre danes na Ambrota in tudi Erzo je (začuda !?) za to. Samo bolj zgodaj (pa ne prezgodaj) je treba, da še ujamemo prvo grupo (ki se ji je priključi tudi Tom)…

Mega ne more tako zgodaj, zato se v Vodicah srečava sama.

Na pristanku naloživa v LCja še Iskra in Lucijo, ki je ravno pristala in mora gor po avto.

Start kopen in skoraj suh. Ostanek od prve grupe (ki je imela še dober veter malo pred 11h) je Mlinar, ki čaka skoraj v brezveterju. Malo čakamo, ko pa se začnejo nabirati še drugi padalci postavimo in odletimo drug za drugim.

Ujamem krasno dviganje in sem lepo nad startom, potem pa začnem zgubljati. Erzo je najprej precej spodaj, počasi pa se mu tudi jaz približujem v nižinah Ambrožarja. Plazimo se bolj pri tleh in se kar ne moremo spajsati gor. Rešitev je na sprednji glavi, kjer dobimo dviganje, ki ga Erzo izkoristi in je kmalu nad startom in odleti proti Z, jaz pa še kar zgubljam in motovilim in sem na koncu na višini ceste pred Grajcem. Že hočem iti pristat, pa si premislim in si zadam cilj, da moram pobrati (kot, da bi bilo zares tam nekje sredi preleta…) in se res začnem po metrih reševati, poberem do nivoja Grajca in potem poskušam in peglam in vrtim in po debeli uri sem končno dovolj visoko, da se odpeljem proti Apnu in pri anteni na dežurcu začnem nabirati naprej. V treh etapah naberem do 1800, pa spet zgubim, ko dobim naslednjič se usmerim proti Z, pa me preveč požira (ne bi še enkrat šel v Kokro) in se vrnem nazaj in ponovitev vaje. In tako še 6x med 1200 in 1900, potem pa se že ves trd odpeljem s 1900 daleč v smeri Možjance, da bi šel čez, pa me spet grozovito požira (je že obrnilo na Z), tako da se obrnem proti pristanku, do katerega komaj prilezem z gasom po 3 1/2 urah.

Zoranov prvi Ambrož

Ko pospravljam, zvem, da je Erzo pristal na Bledu,

Erzov let na Bled

Tom pa baje v Lienzu !! 🙂

Tomov let

Nekaj časa čakam za prevoz gor kljub blazni gužvi, ki je posledica Nova Demo dneva.

Končno pridem do avta in dol in na pristanku hočem samo pobrati svojo robo, pa se spet pojavi Lucija, ki je bila vmes na Zvohu s turnimi, na kosilu, še poklepetala po telefonu (kar zahteva svoj čas) in se spet vrnila na večerno letenje… In me heca, da naj grem z njo še enkrat. In ker je še vedno možnost testiranja, si vzamem Mentorja 3 in gremo gor.

Na startu Sandijevi in Horvatovi tečajniki in skoraj uro čakava, da se malo razredči. Ker postane  Z premočen, tečajniki prekinejo, midva pa odletiva.

In potem uro večerne poezije v zahajajočem soncu, zelo močnem Z, ki nas drži kot salame v luftu. Jaz sem v tangicah in me kar malo mrazi. Ampak na vsej poti ven in do Adergasa komaj izgubim nekaj metrov… Potem pa pristajat, kar v takem vetru seveda vzame svoj čas…

Večerno lebdenje