Erzo javi, da gredo na Zavrh. Ko sva že blizu Unca pokličem Mega, ki ne bi šel nikamor. Erzo pa čez nekaj minut javi, da je pristal.

Erzov prvi Zavrh

Predlagam, da ga poberem pri Bistri in da gremo še enkrat gor. Seveda je za.

Zareži se mi ob cesti, malo za Bistro, se zbaše v avto in do pumpe, kjer že čakata Džeri in dolgolasi Uki :-). Vsi so še za enkrat in avtobus nas odpelje gor (kljub rahlemu sneženju in mestoma na cestišče oprijetem snegu…).

Ko gazimo proti startu, še rahlo močneje mede, ampak mi smo odločeni. Na startu nulca. Seveda postavi prvi spet Erzo (je pač najhitrejši), vendar Džeri postavi pred njim kar na strmini in tudi prvi potegne in odleti. Erzo zalaufa naprej in je tudi v zraku. Potem pa jaz. Odbingljam ven med snežinke in naravnost proti Škorpijonu. Uki je takoj za mano zadnji. Po 5 min pristanem na standardnem pristanku,

Zoranov let

ostali gredo pristat na pumpo, v resnici pa tam pristane samo Uki, Erzo in Džeri pa na travnikih za Borovnico.

Erzov drugi Zavrh

Štopam do pumpe (nimam nobene komunikacije z ostalimi: brez postaje, brez telefona, ki je v avtu na pumpi), tam ujamem Ukija v mojem avtu in še po preostala dva in gasa gor. Džeri se odloči še za enkrat (gori je že kar resni snežni metež 🙂 ), Uki ga bo spremil na start, midva z Erzom pa dol in domov…

Danes bomo ves dan leteli. Zjutraj je sicer vse mrčasto in na Primorskem burjica (10/22 Kovku), ampak že po prvih usklajevanjih je jasno, da gremo na Primorsko.

Prva ekipa ob 10.x Mateja, 10.32 prestop v Erzov avtobus, 11.x prestopi še Mirko v Postojni in dol v Vipavsko dolino, pa okoli vogala do Branika. Malo sem navijal da gremo pogledat na Trstelj, pa Erzo po telefonu komunicira z Matejem Sfiligojem (ki je lokalec) in zve, da je na Govcu idealno in gremo tja.

Na startu v glavnem primeren veter, ki pa občasno butne ob grebenu z V in nas naredi rahlo nesigurne. Sfiligoj ne bi šel v zrak, ker po njegovih izkušnjah v takem vetru ne bo mogel jadrati in toplandati (hkrati pa pravi, da je v takem lahko nesugurno in ga je že kdaj pošteno zrukalo, pa to…). Gremo v avto po robo. Vsi Erste klasse in nazaj na travnik. Malo čakamo in si dajemo pogum (zdaj že kar nekaj časa ni prbilo…), potem pa začnemo postavljati.

Erzo potegne, ko tisti dodatni vektor z V malo pojenja in naredi en zavojček po luftu in pristane na pobočju in se potegne s padalom po pobočju spet na start.

Erzov prvi zavoj

Potem nekaj časa nabija V, Mire ima postavljeno, Erzo bi že pospravil, meni pa ni za pospravljat in raje potegnem in zmotovilim po pobočju in odletim.

Proti vetru ob grebenu me kar ustavlja in tonem, pa se raje obrnem z vetrom in s 47km me odpelje po dolini proti Braniku. Poskušam še na sredi doline, pa ni nič drugače. Zmontiram se nad pristanek in obrnem v veter in se z guncajočim liftom spustim na pristanek.

Zoranov let

Erzo sprašuje po postaji, kako je spodaj, potem pa zagledam tudi njega v zraku. Nad menoj se odpelje čez Branik in pristane na travniku na nasprotnem koncu.

Erzov let

Potem pa kar nekaj časa čakam, da se pripeljeta Mateja in Mire, ki sta se odločila za ne. Poberemo še Erza in naprej. Zvečer ugotovim, da letos še nismo bili na Govcu (nazadnje smo bili natančno na Silvestra).