Zjutraj na videz lepo vreme, vendar kamere pokažejo drugače. Primorska v megli in nizki oblačnosti (Slivnica JV, Kovk SV (?) ), Gorenjska pa najprej v soncu, potem pa v visoki oblačnosti, skozi katero občasno, pa vedno redkeje, posije sonce. Mirko si je vzel dopust in že zgodaj dopoldne sprašuje kam, meni se tudi zdi, da je treba čim prej izkoristiti, kar se da, ker prihaja poslabšanje.

Erzu danes ni treba (računa na neko fešto), Mega mogoče kasneje.

Odločam se za Krvavec, kjer piha na Ambrotovi postaji rahel JZ, kar nekako ustreza generalni napovedi (ki kaže J, ki z višino močno narašča in vse bo čez dan še jačalo…). Na vrhu Krvavca javlja elektronika sicer V 8/15 km, vendar pokličem Simeona (ki je včeraj napovedoval obisk teh predelov), ki pove, da je na Zvohu “idealno” saj že piha Z (“no, mogoče že malo SZ…”).

Z Miretom se dobiva na pristanku ob 12h, kjer je vse mirno. Ker Ambro že javlja zmeren Z (?!), na vrhu pa močnejši SZ (18/30 km), se odločiva za Zgornjo poseko. Za Grajcem piha rahlo z Z smeri, na Ambrožarju popolnoma z desne (Z) cca 3m, na poseki mirno z občasnim pihljanjem po eni ali drugi strani gor (rotorčki).

Obema ni preveč všeč (že dolgo nisva bila tukaj gor; včasih sploh ne bi niti za trenutek pomišljali, tako smo imeli ta Ambrož natreniran…), saj pričakujeva Z takoj iz poseke. Mire postavi pred mano in v trenutku rahlega pihanja gor potegne in odleti. Pri izhodu nič posebnega, izgine v desno.

Potegnem še jaz (tangice +cota za to sneg-plundra kombinacijo) in odletim. Zunaj gre sicer dol, vendar počasi in čutiti je vedno močneje veter z desne. Poskušam v smeri Adergaza, pa me skoraj zaustavi, potem pa bočno nad Grajca, kjer celo malo piskne in občasno močneje zruka. Pričakujem, da bo držalo na Z robu Grajca, pa je samo precej razrukano, brez dviganja, tako da se odpeljem ven nad pristanek, kjer počasi v močnem Z pristanem ob Mirku, ki je že pospravil. Tik nad tlemi veter čisto pojenja.

Zoranov let

Zoranov let

Greva gor po moj avto in razmišljava, kako izkoristiti preostanek dopustniškega dneva. Še enkrat tu, ali celo na Krvavec (kjer očitno res piha že močan SZ, ki se kaže že za Grajcem), naju ne mika.

Ko prideva dol, sva dokončno odločena za nižje lege in to J od Ljubljane, kjer upava na napovedani J. Erzov Zaklanec bi bil prava izbira. Mire ve, kam je treba.

V vasi presedem k njemu in od zadaj po cesti za griček, ki se sicer imenuje Rigeljc. Tu pokliče  Boris (!!), kot da ni minilo sto let, odkar smo se zadnjič slišali in sprašuje kje sem/sva. Ker smo že na različnih lokacijah, on gre na Marinčev Grič…

Raztopljene Erzove stopinje naju pripeljejo na le deloma opremljen start – palica s trakcem se je že skoraj ulegla in jo morava ponovno zatakniti. Piha idealno gor (no jakost idealna, 1-2m, smer rahlo z desne). Brez razmišljanja postavim v gnil sneg in potegnem idealno in se odpeljem čez glavno cesto na zaplundrane travnike za hišami.

Zoranov let

Zoranov let

Mire pristane takoj za mano.

 
  • Andrej Erznožnik : lahko ja takole, ko je štart opremljen in do štarta gaz… [01.02.2013 20:16]
  • 2.Zoran Gaborovič : Ja, hvala Erzo, trakec pa sva pustila za zanamce… [01.02.2013 23:30]

Ker je dneva še debelo uro (čeprav je oblačno in kar nekam temno in tmurno), predlagam, da greva še na Koreno pogledat. Povabim še Erza, ki pa je (baje) že rahlo alkoholiziran in raje ne bi.

Odpeljeva Mirkov avto do športne dvorane (ves čas je v dvomih, da najbrž sploh ne bova odletela, sploh pa ne priletela do tja…) in z mojim gasa na vrh.

Na startu piha idealno (spet lepo gor 2-3m, po smeri pa rahlo z desne). Mire je bil že večkrat tu (itak, ker je to njegovo rojstno področje), s tremi resnimi letalnimi obiski, ki pa niso bili realizirani (2x tudi Erzu premočno…). Sploh ne razmišljam in takoj postaviva.

Potegnem prvi in gre na mestu gor in lepo odhodim v zrak. Najprej malo v levo smer, da se zagotovo izognem Brezovcu, potem pa vidim, da me lepo drži in se odpeljem direkt čez njega in čez ves Horjul proti športni dvorani. Že hočem pristajati, pa se zavem, da je spodaj Miretov avto in da mi res ni treba, saj imam še nekaj višine. In vlečem naprej vse do potoka Šujica, kjer obrnem in pristanem v plundri.

Zoranov let

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, vidim Mireta pristajati pri športni dvorani. Ko je roba pospravljena, čakam in čakam, pa nič. Na srečo pogledam telefon, ki je spet zaštekal, in ko se pobere, vidim, da je Mire kar nekajkrat klical. Ko se končno slišiva, pove, da je že hotel klicati 112, ker mene ni nikjer…

Pride po mene in se zapeljeva gor. Malo mi razkaže svoje domače kraje, potencialne starte in že odleten Koreno sever (Erzo), potem pa do mojega avta in na kmečki turizem njegovega soseda in mladostnega tovariša, kjer se en pir (radler), spremeni v martinčkanje ob topli peči in nažiranje domačih specialitet (klobasa, špeh …) do pozno v večer… Super izkoriščen dopust…

Dva letos nova in en novnov :-).

Zvečer je po dolgem času na OLC tudi Borisov  let

Borisov comeback

Borisov comeback

 

Borisov komentar leta: za začetek: doma na odprtem oddelku
Komentarji (6)
  • 1.Zoran Gaborovič : Hahaha, pozdravljen spet med nami – z odprtega 🙂 [01.02.2013 19:43]
  • 2.Dani Gračnar : Pogrešani! [01.02.2013 19:47]
  • 3.Andrej Erznožnik : yesssssssssss! [01.02.2013 20:15]
  • 4.Janez Planinšek : Bravo, Boris, da se ekrat začne rehabilitacija je vsak dan boljš. [01.02.2013 22:08]
  • 5.Frenk Lokovšek : Čestitke Boris, da si se spet prikazal na jadralno padalskih horizontih. Smo te pogrešalli. Veliko zdravja………… [01.02.2013 23:36]
  • 6.Janez Cimerman : Uspešno ozdravi. [02.02.2013 05:39]

Zjutraj čudovit sonček. Kamniški hribi in Julijci se bleščijo v kristalnem dnevu. Modrina na nebu je brez napake. Ampak pogled na podatke kaže na Krvavcu sunke SZ do 60km/h in takoj se bleščava in lepota na Gorenjskem malo zamegli (seveda, kar se tiče letalnega ceha…). No, na Primorskem pa je ta megla že konkretna. Štusej že zjutraj javi, da je zbor Luftarjev na Kovku. Pa še veliko drugih je šlo tja, pa obtičalo v megli na startu ali pod njo pri Anji…

Iščem kam in to čimprej. Lusja si je vzela danes delno prosto in bi tudi šla že zgodaj, Mega danes “lahko” (zgodaj), Mateja si je vzela fraj že po 13h (kar je za njo med tednom blazno zgodaj), Erzo pa ima službene obveznosti (po malici), tako da ne more najbolj zgodaj in bi šel malo bolj pozno (kar se pa terminsko ujema z Matejo, čeprav sta pojmovno na povsem različnih koncih 🙂 ).

Za trenutek se pojavi ideja o Ilirski Bistrici (tud Štusej bi se priključil), ker se tam megle razkadijo in pripali sonce, ampak po resnem pogovoru z Megom (ki vidi jasno in sončno Slivnico (pa postaja na njej se mu je odzvala in javlja 3/5 JZ – hvala Emil 🙂 ), je naenkrat cilj popolnoma jasen: Slivnica !

Prva ekipa je na poti tja (Lusja, Zoran, Mega). Na pumpi za Cerknico je že Štusej in nenapovedani Dane. Prevekslamo se k Lusji (s padali v naročju) in gasa gor.

Na startu nepopisen razgled na Cerkniško dolino in jezero (in zlivajoče se oblake z Javornikov).

IMAG0187IMAG0186IMAG0188

Ko začnemo postavljati, se vsuje še množica ostalih padalcev (Kovk se je deloma preselil sem…). Hitro odletimo eden za drugim. Mega kot prvi tudi prvi začne curiti, ostali pa za njim.

Lusjin 1.let

Lusjin 1.let

Jaz zavijem takoj na desno in se ob grebenu pripeljem do Cerknice, tam malo vrtim in celo naberem nekaj metrov (ob spodbujanju Erza po postaji – druga ekipa je že spodaj). Potem pa ekspresno scurim k pumpi.

Zoranov prvi in edini let

Zoranov prvi in edini let

Ko pospravim in pridem do pumpe, je druga ekipa (Mateja, Erzo, Emil + Mega) že na poti gor, Lusja, Štusej, Dane in jaz pa hitro v avto in gor za drugo rundo. Ko začnemo v drugo postavljati na startu, Mateja ravnokar startuje, kmalu za njo pa tudi Lusja. Erzo in Emil še malo čakata na “močnejši” veter, ki pa začenja zares postajati vse močnejši. Emil, Erzo, Mega, Štusej in Dane odletijo, in zajadrajo  ob JV pobočju.

Ko pa do konca postavim jaz, je že resno močno. Potegnem hrbtno, pa mi ga nabije gor in pri obratu sfecla in zabije nazaj na tla med kopno šavje. Začnem trebiti vrvice, veter pa vse bolj nabija. Po postaji slišim, da možje v zraku (in punca Lusja, Mateje je že pristala) postajajo nervozni, ker je očitno veter tudi pri njih vse močnejši. Res vidim, kako visijo v zraku s potegnjenimi ušesi, pa jih še vedno dviguje. Emila odnaša nazaj za Grahovo.

Emilov Boj na Požiralniku

Emilov Boj na Požiralniku

Padalo na tleh vedno teže obvladujem, pa na srečo pride na start eden od predhodnih padalcev (Gregor Žilnik, ki je prišel gor po avto), ki mi pomaga malo razplesti padalo – in potem nabrati skupaj, ko mi je jasno, da v takem ne bom več startal. Pokličem postajo, ki javlja 8/12 J in jasno mi je, da sem se prav odločil. Tudi Erzo po postaji javlja, da ni več varno v zrak. Ušesarjem počasi le uspe zbiti višino in počasi poskušajo pristati,

Erzovo ušeskanje

Erzovo ušeskanje

Lusjin 2.let

Lusjin 2.let

Lusjin komentar leta: Matejin komentar: “včasih je dobr bit pička” 😉
        

Jaz pa pospravljam zadaj za šavjem, kjer je malo bolj umirjeno. Pa pride še Simeon, ki je prejle odpeljal tandem (služba), da bi se odpeljal dol še za lasten užitek. Najprej je zelo odločen (“saj ima Huskyja, ki kar gre v močen veter…”), ko pa postaja pove, da je že 9/14, se odloči, da bo tudi on malo počakal. Malo modrujeva in jaz do konca pospravim. Ko postaja pove, da je 9,6/14,8, tudi Simeon odstopi…

Mega pripelje šoferje po avto in gasa dol do bifejčka v Mercatorju, kjer zaključimo lep letalni dan :-).

Erzov komentar leta: Danes je bilo na Slivnici več pilotov kot na Kovku, morda več kot kdajkoli. Spet se je pokazalo, da je brez smisla hodit na štart preden se pojavi kralj. Izkušen kakor sem, sem ga počakal in skupaj smo konec januarja doživeli vnebovzetje in Boj na požiralniku.
Komentarji (5)
  • 1.Zoran Gaborovič : Erzo, tvoja literarna vzgoja je res hvalevredna 🙂 [31.01.2013 19:53]
  • 2.Edo Govekar : Še dobro da imamo, tisti ki ne uspemo it letet, Erzota – ki piše tako doživeto, da človek sploh ne rabi it več letet :)) [31.01.2013 20:23]
  • 3.Gregor Žilnik : kralj bi se pa res lahko hitreje peljal z tako raketo kot jo ima, še čarovnice hitreje letijo 😀 [31.01.2013 20:54]
  • 4.Blaž Korošec : Erzo je precenjen 🙂 [31.01.2013 23:05]
  • 5.Stane Bajt : Danes je bil na Slivnici biznis u rikverc. Lp Mega. [31.01.2013 23:13]

Tudi Danes je kar sončno (v LJU) in podobne vetrne razmere (Z, JZ), kot včeraj. Na Krvavcu seveda še vedno SZ. Že zjutraj potipa Štusej, če se kam gre, ker bi on tudi. Ker še nimam konkretnih informacij, se odloči, da gre raziskovati po svoje. Pokliče s Strmce, da je premočen Z, na Slivnici močen V in gre naprej na Kovk. S starta opisuje razmere, podobne včerajšnjim, le da je baza mogoče 50m više. Mega ne more ob normalni uri in tako ostaneva sama z Erzom. Nobenega preveč ne mika Kovk (ali Lijak), zato se odločiva za projekte na Pivškem.

V Pivki piha J (kje je ta Z ?). Jaz sem sicer dopoldan preveril pri domačinih v Baču, če je področje poligona zaprto in so mi zagotovili, da ne, vendar ob takem vetru tam okoli nimava kaj projektirati :-(. Za začetek greva preveriti situacijo na Šilentabor, kjer na robu piha malo Z, močni sunki J in še malo V od zadaj za kakšen trenutek. V taki raznolikosti se ne vidiva in gasa dol in … kam?

Erzo najprej predlaga Gradec (kjer bova jadrala – če ne bo premočno/prešibko…), pa očitno ne pokažem dovolj navdušenja in takoj predlaga Srednji vrh nad Ilirsko Bistrico (ki ga je iz pozabe potegnil Damjan z nedeljskim obiskom 🙂 ). Zame bi bil to novnov in sem seveda za. Erzo še malo nalaga o alternativnih lokacijah, ki pa jih tudi sam ne misli preveč zares, tako da sva kmalu v Ilirski. Taktično greva h Gregorju Primcu po tel.številko (Erzo še vedno zapolnjuje vrzeli…), hkrati pa mu omeniva, kam greva in da bi mogoče potem on naju rešil, če bova odletela. Pa smo zmenjeni.

Gasa gor proti Sviščakom in na vrhu planote po planoti za grebenom do odcepa na Kozlek/Srednji vrh. Malo cincava, kaj vzeti, pa je na koncu jasno: Erzo I.klaso, jaz tangice s coto. 15min do vrha, kjer sva tik pod bazo.

Hitro postaviva, da naju megle ne bi prehitele in potegne Erzo in za njim še jaz. Veter je na startu idealen (kakšne 3-4m po hribu gor) in na mestu ga dobim gor, malo usmerim v levo proti smeri vetra in stopim v zrak. Zunaj pa je takoj jasno, da je J res močan.

Sledim Erzu na levo proti Kozleku z 14-18, ob Kozleku lepo naberem do grebena in naprej. Tu začne počasi spuščati in vedno bolj bremzati. Erzo obrne, ko ga veter popolnoma ustavi, jaz pa takoj, ko to vidim in nazaj na Kozlek. V to smer gre tudi do 50 in mimo Kozleka kar švigneva. Malo popravljava višino, Erzo se odpelje malo ven nad dolino (sledim izkušnjam mojstrov) in ga kar drži, mene v po pričakovanju začne požirati. Obrne nazaj k pobočju in jaz za njim (le s to razliko, da sem že 50m niže…). On pride nad greben in tam še malo vrti in se igra, jaz pa se pod grebenom že moram boriti. Nič več ne pomaga (spodaj je tale J bistveno bolj šibek). Odpeljem se ob pobočju proti Ilirski, poskušam zadržati izgubljanje, vendar generalno grem dol. Zadnje upanje je na Ahacu, ki pa se ne uresniči in odvijem ven nad dolino in pristanem malo pred Ilirsko.

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem Gregorja, ki obljubi, da takoj pride. Erzo na Ahacu medtem seveda nabira. Ko pospravim, je Gregor že pri meni in gasa gor po moj avto. Erzo že kakšnoh 200m nad hribom. Na poti dol se javi Erzo, ki je pristal (končno !)  malo za Hoferjem na drugi strani Ilirske.

 

Erzov let

Erzov let

Poberem ga in še na zaključno druženje v kafič, kamor pride tudi Gregor s hčerkico, potem pa (po nakupu toplega kruha pri Šiptarju) gas proti Vrhniki…