Manca odšiba proti domu v Borovnico – in na Zavrh (Mega je povedal, da tam jača, ampak je OK…), jaz pa nabijam za Osolnik (kar ustreza Mateji, ki ji ni za Zavrh, ker ima še pot na daljni sever danes v programu in Maretu, ki bi zgoraj lahko malo sušil pregnojeno padalo).

In gremo gor na čudovit vršni travnik med cerkvico in kandelabrom.

Piha lepo, ne premočno, čeprav rahlo z leve. Mare začne sušiti svoje padalo, jaz pa se napravim v tangice. Mateja raztegne mojo coto: pri prvem dvigu mi samo odnese padalo nazaj (kakšen meter nad tlemi je še močnejši veter), v drugem pa ga lepo dvignem in stopim skozi šavje na robu v zrak.

V je kar čutiti, vendar mi je dosti bolj prijetno kot prej na Primožu in kar malo obrnem sem in tja ob pobočju, predno pristanem na travniku pri Stopah.

Zoranov Osolnik

Zoranov Osolnik

Končno spet en novnov zame :-). Manca sporoči, da je na Zavrhu idealno…

Medtem, ko so nekateri obiskali neobičajne starte in celo novenove, pa se glavnina jate seveda drži standardnega terena (in seveda leta do hišnega praga)

Zmagovalec Zavrha – Uroš

Urošev let

Urošev let

Potem pa Erzo:

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: najbolj zanimivo  je bilo, da nas je bilo 12 veličastnih, pa med njimi ni bilo dveh pogostih obiskovalcev (gabija in emila). Eden je bil celo prvič. Preden štartam je že dokončno pokrito, prej pa sonce.

Kaj več bi pa lahko napisali tukaj prisotni (tud Manca je prišla kasneje sem gor…)

Danes obrnjena situacija prejšnjih dni: piha V, SV, na Primorskem lepo, drugje sluzasto (kar se LJU tiče, je skoz enako…). Ampak na Primorskem piha 10 m/s in več (burja), tako da pri prvem jutranjem pogovoru Erzo, kljub soncu, sploh noče slišati o onem koncu (pa baje itak še nima časa, mogoče popoldne…). Simeon je iskal kompanjone in je najprej nekaj navijal za Nanos, pa mu povem, da je Nanos v megli, pa da resno burja piha, ampak on se sicer odpove Nanosu, odpelje pa se sam vseeno v tisto smer.

Podrezam Ukija, ki je takoj za in to dobesedno (zdaj, ker bo popoldne jačalo…). Startam iz Lj in obvestim Erza (ki pozabi, da še nima časa) in malo pred 12h sva (skoraj) na šodru. Vmes se javi še Simeon, da je obrnil v Vipavi, ker mu  je prestavljalo avto po cesti in najbrž res nima smisla riniti naprej in pride na Zavrh.

Do Borovnice po Ukija z Erzovim enoprostorcem (bivši avtobus 🙂 ), z malo telovadbe dobimo še Ukijevega očeta za šoferja in gasa gor. Tmurno in sluzavo, ampak piha pa ravno prav močno. Simeon (ki je ravno prišel na Vrhniko) bi rad zagotovilo, da se bo jadralo, ker sicer ne pride gor. Pa mu ga damo…

Erzo v luft in zajadra (meni se zdi razrukano in malo ga premetava in ustavlja), malo za njim še jaz (elegantno hrbtno, prosim) in lepo me dviguje (in šejka) že takoj pred startom. Hitro sem nad grebenom in ker mi tole guncanje ni preveč všeč, se kar odpeljem na Vel.Trebelnik, malo še poskušam nabrati, potem pa kar naprej mimo Lipovca do Javorča. Erzo je malo nad mano in bolj nad grebenom, jaz se raje držim bolj zunaj. Na Javorču poskušam malo nabrati, pa samo držim višino, nazaj proti vetru gre komaj, zato se spet obrnem in zapeljem proti Vrhniki. Nameravam pristati na fuzbal placu (ker je LC  čez Ljubljanico pri mostičku), pa se spomnim, da je ograja ŠP popravljena in je treba vse naokoli. Zato raje odvijem nazaj in pristanem na standardnem travniku pred Verdom.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, se izkaže, da je do avta bistveno dlje, kot če bi šel okoli vsega ŠP… Ero me nadleti na poti proti svojemu domu (seveda, saj drugega sploh ne zna več…), zato z LCjem gasa na Staro Vrhniko.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: mi je bilo živčno v zraku že prej, preden je od Vipave s sonca, a z burjo od 100 na uro pribežal naš Klok.
 
 

Ko pridem do njega za domom, pristane še Uki

131030 Uki

Urošev let

in malo kasneje tudi Simeon.

LC ponižno odpelje prisotne v Borovnico (adijo Erzo in Uki…), potem pa še Simeona gor po njegov avto (saj on lahko gre gor peš, ampak če ga pa res lahko zapeljem gor, bi pa bil vesel…). Pa je bil vesel… Sploh lepega današnjega nepričakovanega letenja 🙂 – na Zavrhu.

Danes smo že malo napeti od tega močnega JZ vetra in bi radi našli kakšno luknjo. Erzo je za, tudi Uki je frei in se prijavi. Na Železniški se dobimo in nadaljujemo proti Uncu, kjer nas že čaka Mega. Gasa naprej proti Pivki.

Najprej gremo na Gradec in Ukiju razkažemo start, ob tem pa pazimo, da nas veter kam ne odnese… Piha pa v pravo smer :-).

Nadaljujemo do Knežaka in na levo v smeri Koritnic. Tuščak je sicer lep na pogled, ampak glede na veter sploh ne razmišljamo, da bi šli gor…

Ustavimo se pod prvim gričkom od Knežaka – Obroba (640m). Kaže, da ne piha tako močno in s kompletno robo se odpravimo vsi proti vrhu grička. Ob vršnem jarku (gradišče – zaščitni rob ali JLA jarek za zaposlovanje zdolgočasenih vojakov… 🙂 ?? ) se ustavimo in posedemo . Piha delno z desne – predvsem pa močno.

Kakšno uro nakladamo in modrujemo (Erzo opravi ogled geodetskih in zgodovinskih značilnosti grička), potem pa soglasno ugotovimo, da piha premočno in gremo dol in gasa proti domu. Stik s padali pa smo le imeli…

Sva bila z Erzom zmenjena, da se zjutraj slišiva za kakšno krtino okoli Velikih Lašč (Luciferovanje pa to…). Bo uro nastavil za ob osmih. Pa ne po starem, ne po novem cajtu nič ne zazvoni. Pa pošljem sms, pa nič. Pa kličem – v prazno. Potem pa še malo pokličem (Manca, Mateja), če bi šel kdo z mano na projekte – pa ga ni.

Pa grem sam proti Velikim Laščam na Veliki Osolnik pogledati, če tam tudi tako močno piha, kot napoveduje Aladin. Pa piha. Še bolj (sunki 15 na vršnem travniku…). In se odpeljem dol, ko pokliče Erzo, da se je zbudil (iz kome?) in da je malo dlje poležal. Pravi, da tam okoli (Vel.Lašče) polaga drevesa…

Nazaj v LJ. Manca gre na Ženček vadit, Boris, Mateja, Luka in jaz pa gremo na Gozd (4/6, Kriška 5/7,…). Malo šoferskih problemov zaradi LJ maratona, da se končno dobimo na Pokopališču (Šmartno). Ko se čakamo, tablica pove, da je na Gozdu že 6/8, na Kriški 7/11 in že pade ideja, da gremo na Petra. Ampak po Brniku nažiga JZ z 9,6 (na tleh), po letališču Lesce pa 6,4. Tudi razne osebne info poznavalcev in lokalcev govorijo o jakih vetrovih po tleh in v višavah. Pa predlaga Boris, da gremo malo groundhandlat na kakšen bližen travnik. Pa gremo.

Z LCjem do Skaručne ob avtocesto. Boris in Luka začneta vlačiti svoji padali po travi, ampak naju z Matejo ne prepričata. Postajam vse bolj depresiven, ker kaže, da danes ne bo nič z letenjem… Ko tudi onadva obupata in pospravita, pokliče Mega z Ženčka (po pooblastilu Mance 🙂 ), da tam piha idealno za jadrati. Boris je takoj za, Luka tudi še kar za, midva z Matejo skoraj ne za… Pa se spomnim, da letos še nisem bil na Ženčku in to mi malo prevesi v za … in že šibamo proti Logatcu.

Na vrh travnika, Manca v luftu, Boris postavlja. Veter je že zelo upadel od prejšnjih obljub :-). Že Luka vleče PI-ja iz avta in čez nekaj časa (ko me že začne zebsti) še jaz Nuptseja. Samo Mateja se ne vda in samo asistira.

Malo dvigujemo, malo jadrajo (predvsem Boris), testirajo fineso (Boris : Luka), potem pa pride krajše obdobje močnejšega vetra, ki Manco, Borisa in Luka odlifta kar nekaj nad start. Jaz predvsem dvigujem Nuptseja in ga poskušam čim bolj krotiti, potem pa ga pri eni lepi stabilizaciji le zapeljem čez rob po pobočju dol, tako da imam tudi jaz kratek trek.

Zoranov "let"

Zoranov “let”

Počasi se mrači. Pospravimo in na zaključno pijačo v Logatec (naše zaključno druženje motijo sivi štumfi na virtualno zadrgo :-)…).