Danes vreme malo boljše: v višinah jasno, na Primorskem oblačni pokrov že dopoldan razpada. Ker je Gorenjska še vedno pod pokrovom, je spet odločitev za Primorsko. J, JZ, ne premočan.

Prisedem k Erzu na Vrhniki in do Unca, kjer oba presedeva k Megu, kajti odločitev je padla: Kovk bo. In ker vemo kako je z Erzovimi gumami, se pač vsi trije plus oprema (sicer reducirana…) tlačimo v Megovem avtu, ki ne bo imel težav priti na Kovk (po čisti in suhi asfaltni  cesti 🙂 ). Mega polaga ovinke, da ne bi zamudili idealnega Kovka, midva pa vreščiva… Kovk javlja 6/8,5…

Na parkingu si naložimo opremo in zagazimo po soncu čez planoto po skoraj deviškem snegu na start.

• 

  prihod na start

Začnemo postavljati po snežno nedotaknjenem startu, ko se nam pridruži še en lokalni pilot (iz vasi Kovk). O tistih sunkih 8,5 ni duha, pa tudi vreme se slabša (oblaki se gostijo in sonce je že prekrito s kopreno).

Erzo potegne XC3 in takoj odleti v desno in kar drži višino. Potegnem jaz, pa je padalo na pol zaprto, se počasi postavi in zravna in potem odletim. Grem desno, pa le za nekaj trenutkov obdržim višino in naberem kakšen meter, potem pa gre samo še počasi dol. Erzo je nabral na Podrti, meni pa tu komaj malo piskne. Tudi Mega je ob grebenu, domačin tudi, jaz pa vijugam sem in tja vedno nižje. Ko postane preveč nizko, se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, vidim, da so tudi ostali že na poti na pristanek in drug za drugim pristanejo.

Erzov let

Malo kombiniramo za prevoz gor, potem pa nas lokalec le reši, saj organizira prevoz in zapelje Mega gor. Medtem ko z Erzom zmrzujeva pri Anji (ki je ob sredah seveda zaprta),  Erzo obnavlja telefonske številke na svojem novem telefonu, potem pa gasa na Unc in naprej na Vrhniko in razlaz…

Ko Erzo pokliče, niti ne misli preveč resno, ampak jaz sem že v pričakovanju in predlagam Koreno (napovedan šibek J, JZ). Erzo je za in dobila naj bi se v Horjulu.

Ko vozim proti Brezovici, Erzo javi, da je na Vrhniki vse v megli in da v meglo ne misli. Res je, da bolj ko vozim proti Vrhniki, nižje je megla. Na Vrhniki vključim tablico in začnem iskati kakšne luknje. Na Primorskem spet zgleda bolj obetavno in predlagam Vremščico. Ko pride Erzo do mene, predlaga, da me pelje na moj nesojeni Križ (Materija), jaz pa potem njega na Osp.

Ko zapeljeva z Rabarkomande dol proti Postojni, piha (v nasprotju z napovedjo) rahla burja in vreme se ne boljša. Po ravnici so goste megle, za Nanosom pa luknja modrine. Ko peljeva mimo Razdrtega, je Nanos zunaj in Erzo ugotavlja, da bi se očitno dalo odleteti z vrha do Razdrtega :-). Tudi tu rahla burja, nad Vipavsko dolino kopice megle, na Kovku obrača z J na JV. Nadaljujeva mimo Vremščice (ki je zunaj, vendar je gori verjetno burja…) do Kozine in ven proti Materiji in gor proti Sv.Križu.

Ko parkirava, se hitro naštimava in Erzo že zagazi po hribu gor. Ko malo zapiha potegne trakec in razočaranje: piha V, kakšna 2m, ampak to pomeni 180 st kontra njegovemu uspešnemu startu. Midva sva računala na start proti J in potem okoli roba, ampak to je pa čisto s strani in … se predava. Jaz 5-tič (petič !) tukaj na ogledih …

Nisva izgubila veliko časa, pa sva že spet na avtocestu in gasa proti Kastelcu. Že malo za Kozino padeva v totalno meglo in mimo izvoza Kastelec šibava s punim gasom (no cijaziva se, kolikor dopušča megla…).

Ostane nama še zadnje upanje: Sv.Kvirik. Ko s spustiva dol do Rižane, pogledava pod meglo na razburkano reko, ki se kar preliva čez robove. Gor proti Kubedu pa sva spet v gosti megli. Ko prideva v Gračišče, se megla začne malo redčiti in ko pripeljeva na Kikiriki, ne moreva verjeti: vidi se dol do pristanka !! Edini problem je, da piha v hrbet = burja  (kje je ta J in JZ, ki je napovedan za ves dan …) ! V obupu greva na nasprotno stran, ki se spušča proti Movražu in skozi redko meglo slutiva pristajalna polja na dnu. Besno iščeva primeren kraj za odlet in res najdeva nekaj primernega (izkaže se, da je to dejansko travnik, s katerega je pred nekaj meseci kot prvi in edini  odletel Poje…) . Pripeljem kolikor se da blizu, potegneva robo in odlaufava na travnik. Ampak megla se kar malo gosti in ko gledava, kako bi se dalo odleteti, počasi ne vidiva več pristanka. Erzo že odpira rukzak in hoče postaviti, ampak megla se gosti in jaz sem absolutno proti. Poleg tega še burjica piha delno s strani, tako, da se tudi Erzo preda in pospraviva robo. Na poti v avto je megla že tako gosta, da komaj najdeva avto in tudi z uradnega starta se dolina več ne vidi…

Na poti nazaj se ustaviva na izviru Rižane in v naraščajočem mraku še malo občudujeva divjo reko, potem pa nazaj gor na avtocesto v totalno meglo in mrak… Sva pa imela stik s padalom…

S pristanka ravno odpelje Igy polno furo, zato kar z avtobusom gor. Piha nič, Mega ne bo letel. Glede na mokroto in toploto vzamem iz avtobusa z zlizanimi gumami coto in tangice, Erzo tudi tudi svojo opremo II.klase (=XC3ja) in dol na start.

Nekaj tečajnikov, Gorazd kralj Vremščice (ki se je Vremščici odpovedal zaradi premočnega vetra, tu pa tudi ne bo letel, ker ne bo nič), pa še nekaj upajočih. Mega pomaga postaviti Mateji, pa Erzu, Mateja potegne in mora laufati kot nora, pa še vedno jo komaj dvigne (piha rahlo od zadaj) in jo takoj po startu požre, da kar čudno gledamo. Zalaufa Erzo in ga ne spravi gor (padala 🙂 ) in potem ugotavlja, da bi mu lahko Mega in Gorazd malo lepše postavila padalo (bolj v pahljačo pa enakomerno, pa to…), ker jima ga potem ne bi bilo treba še enkrat postavljati.

Medtem odlaufam jaz in moram tudi skakljati vse do konca, ko me končno le dvigne in se odpeljem naravnost ven in na pristanek, kjer Mateja že pospravlja.

Zoranova curaža

Ko pospraviva, pristane tudi Erzo.

Erzova curaža

Ker je dan še mlad, bo treba še kam.

Lokovšek in ekipa so seveda na koncu odšli (in to z odpovedanim kombijem, na nas pa seveda pozabili…:-) ) na Kovk in letajo sem in tja (do Predmeje, po do Nanosa,… ) in na koncu zasedejo vrh dnevnega OLCja. Manca, s katero se koordiniramo, kam naj pride, se na koncu odloči, da gre na Gaber s Samso (se ne pride dol metat na Lijak za 4.30 minut…).

Kam pa naj gremo mi ? Jaz sicer navijam malo za Kovk, malo tudi Erzo (samo on ne bo vozil gor z zlizanimi gumami…), ampak, ko pride dol Mega z avtobusom z zlizanimi gumami in pove: “… ampak Erzo, a ti sploh veš, kolk maš gume zlizane …” je jasno, da gremo nekam drugam.