Vreme gnilo kot včeraj, megle se vlečejo po tleh, piha V, na Primorskem močna burja. Erzo odpove kakršnokoli udejstvovanje. Drugih interesentov ni. Na Gorenjskem kaže vseeno malo manj vetra in odločim se, da grem pogledati na Gozd. Sandi ima dogovorjeno šolo, tako da se uskladimo in se priključim prevozu.

Na startu se začnemo pripravljati, ko začne pihati vedno močneje v hrbet. Malo počakamo, potem pa se na hitro odločimo, da se prestavimo na Povlje.

Tja pridemo že v rahlem mraku in na hitro postavimo. Najprej odleti Sandi, za njim štirje tečajniki in na koncu še jaz. Nad drevesi gre na tesno, vendar uspemo vsi in že v mraku pristanemo drug za drugim v vlagi in mokroti.

Zoranov let

Erzovo jutranje okrevanje po Luciferovanju…

Erzov let

Erzov let

 
Erzov komentar leta: Potem, ko sem preživel noč v bližji lovski koči, kjer se je odvijalo Luciferovanje, to je sprejem mladih članov in članic Jamarskega kluba Železničar, sem zjutraj vstal “med na smrt utrujenimi” ter se sam odpravil na lov pred prvim dežjem
Komentarji (5)
  • 1.Tom Pavlič : Domačini vejo, da je tam grič? [18.11.2012 13:59]
  • 2.Andrej Erznožnik : ne, jaz sem ga jim pokazal [18.11.2012 14:59]
  • 3.Edo Govekar : :)), Erzo ti bi moral it na Nizozemsko in na Dansko :)) [18.11.2012 20:46]
  • 4.Frenk Lokovšek : Bravo Erzo neutrudni letalec! [18.11.2012 21:59]
  • 5.Blaž Korošec : ni panike tudi tu mu jih bo slejkoprej zmanjkalo 🙂 [18.11.2012 22:30]
 

Današnji cilj čudovitega (napovedanega) dneva z idealnim JZ je sicer Kovk (Mateja,  Manca, Mega…), ampak z Erzom se odločiva še za jutranje projekte na Žirovskem pred uradnim začetkom letalnega dneva.

Prvi cilj so Ravne, ki jih je včeraj odletel Franci Reven in je bila skorajšnja ponovitev napovedana in torej res neizbežna.

Z avtom gor do križišča pri kmetiji in povprek čez travnika na vršni grič, kjer predvidevava start. In res je pod pastirjem lepo pobočje za odleteti. Malo moti pastir niže in zato Erzo postavi nad zgornjega, pa se potem prestavi pod. Jaz sem v tangicah s starim Obsessionom, Erzo pa s starim  XC2.

Malo čakava, da bo trakec pokazal pravi veter, potem potegnem, pa mi ne rata dvigniti. Potem pa Erzo, ki mu rata in še drugič jaz takoj za njim. Samo malo zavijeva nad pobočjem in pristaneva na travnik v dolini ob kmetiji.

Erzov let

Zoranov let

Erzo pospravlja, jaz pa medtem do kmetije, kjer nafehtam prevoz gor. Čez nekaj minut sem že pri Erzu. Naloživa robo in naprej. Prvi novnov 🙂

Erzo pokliče Francija Revna (preden uide na Kovk). Pravočasno ga ujameva in pripravljen naju je zapeljati na drugi cilj – Spodnji Vrsnik.

Ker se mu mudi, sam noče leteti in ko ustavimo avto, sam odlaufa na vršni travnik  in vpije, da je idealno za odletet, počaka, da pobereva robo in odšiba dol.

Midva v sončku postaviva najini coti na skoraj vodoravnem travniku, malo odstraniva motečega pastirja in čakava na veter. Trakci so sprva kazali pravo smer, potem pa z desne in občasno celo malo od zadaj. Ko pihne iz prave smeri, se Erzov prvi poskus konča s ponovnim postavljanjem.

Jaz medtem odlaufam naprej, preskočim pastirja in z rahlim oplazenjem dreveščka na levi odletim nad dolino. Najprej lepo drži, potem pa po dolini v smeri vetra začne požirati. Najprej mislim, da bom pristal pri avtu (kjer ga je pustil Franci), pa mi zmanjka in zavijem nazaj in pristanem na sveže pognojenem travniku pri nekdanji italijanski obmejni karavli.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erza ni od nikoder. Povprašam, kaj se dogaja, pa mi po začetnem molku sporoči, da ravnokar visi na drevesu, ampak, da ni panike, vse je ok in naj pridem po njega. Hitro pospravim, nafehtam prevoz do avta in gor. Med potjo mi Erzo po postaji pove, naj prinesem drugo (XC3) padalo od štirih, ki jih ima s seboj (jaz pa samo tri 🙂 ), da bo lahko odletel in ne bova zgubljala dodatnega časa s snemanjem padala :-)… Hitro sem pri njem, mu pomagam postaviti in že odleti preko obešenega XC2. Ko sem spodaj v dolini, je že pospravil.

Erzov let

Po padalo bo prišel, ko bo čas (najbrž jutri…). Drugi novnov danes

Pa še komentarji okoli tehle dveh letov:

Darja Hrovat : Ne morm verjet 140 m višine carsko
[18.11.2012 00:17]
  • Franci Reven : Kje si dobu ime za štart,Vrsnik je pravo ime.Tam kjer imaš štart Pesek je v resnic Pleska. [17.11.2012 19:32]
  • 2.Jani Hrovat : A ni 300 m ena pametna višina za nov štart-takihle se da nardit v Avstriji-Tirolah vsaj 20 na dan-po vseh kmetijah kamor pride cesta. [18.11.2012 00:22]
  • 3.Borut Lapajne : ma pri nas so vse bolj redki kraji odkoder se da vzleteti ; se zarašča …. [18.11.2012 00:46]
  • 4.Uroš Novak : Jani , pa kšnem Madžaru to povej ! [18.11.2012 07:12]
  • 5.Andrej Erznožnik : Jani, zdaj se bom ponavljal: ko sem pred 20 in več leti začel šteti različne štarte, sem imel sam pri sebi zadevo urejeno: 300 m ali če je štart nižji, je bilo potrebno v zraku zdržati 10 min. Ko je bil postavljen ta olc (vsa čast olcju in njegovemu očetu) seveda kakšnih omejitev ni bilo in tako so se začeli normalno pojavljati tudi taki štarti. Tega se sicer nisem domislil jaz, je pa zadeva tudi zame in še koga, ki ni Poje postala zanimiva, saj smo začeli raziskovati Slovenijo z drugimi očmi. Naenkrat se je dalo leteti tudi drugje in ne samo v hribih ter na standardnih preiskušenih placih. Povsod, kjer sva se samo s Pojetom pojavljala so se rekrutirali lokaci, ki so pohiteli odleteti tisto za kar so vedeli, da je za njihovo hišo mogoče. In še: nismo vsi doma v osrčju Julijcev, da bi imeli okoli sebe samo visoke štarte. V zvezi z 20-imi štarti s kmetij v Avstriji v enem dnevu: jaz osebno komaj čakam, da to vidim in nikoli si nisem mislil da boš tako z lahkoto mesto na lestvici prepustil mojemu prijateju Zoranu. Torej, čakamo na tvojo 200! [18.11.2012 19:19]

Nazaj proti Logatcu in na avtocesto. Ves čas sva se usklajevala z ostalimi (Mega naju je že nekje na začetku poslal v PM) in prvotni cilj -Kovk, se spremeni v Goljak, ker bo tam bolje (super JZ) in ne bo gužve (tekmovanje na Lijaku in množica na Kovku). Ko sva mimo Postojne, so Mateja, Manca, Lusja in Mega že na pristanku, kjer ugatavljajo, da ni tako lepo, da tudi vetra ni, da je precej zaprto vse skupaj, ampak, da se odpira. Midva šibava naprej in ko prideva pod Goljak, ostali že gor proti  startu. Vreme res ne obeta, ampak tolažimo se, da proti Kovku (ali Buzetu, kamor so se preusmerili Ščuka &Co.), ni nič lepše (pa je očitno bilo…).

Erzo ima že nov start iz rokava – Velik Razbor, vrh malo naprej od Goljaka. Imava zagotovljenega lokalca za spremstvo in njegovega očeta za šoferja in hitro smo gor, mimo Goljaka še kakšna 2km in parking.

Okoli hriba se spotikamo po skalah, skritih v travi in ko smo na odprtem s prekrasnim razgledom na zgornjo stopnico (Ravnice), ugotovimo, da bo treba še malo sestopiti do trav. Nekaj metrov nižje najdemo sprejemljivo mesto za start in Erzo začne hitro postavljati. Piha zelo z desne (Z, ki pa ni močan). Lepo ga dvigne, odskaklja čez skale na robu (kompenzira s koleni…) in odleti.

Postavim na izpraznjeno mesto in ko sem pripravljen, pride še najin spremljevalec, ki le ni zadovoljen s svojim prvotnim startnim mestom malo više. Tudi jaz ga lepo dvignem in že sem v zraku. V zraku je popolnoma mirno. Letim v desno kolikor se da, da bom imel dovolj višine do pristanka v Selah. Z Goljaka so v zraku tudi Mateja, Manca in Mega, nekaj jih je pa že pristalo. Erzo je šel daleč proti Kozleku in je bil prenizek in zato prekratek do pristanka,

Erzov let

ostali pa pristanemo drug za drugim na uradnem pristanku.

Zoranov let

Med pospravljanjem si malo poročamo o dosedanjem dogajanju, potem pa Mega z Lusjo še enkrat gor na start ali pa vsaj po avto. Tretji novnov.