Sluzasto še naprej. Po dolinah, v sredini in v višavah megla. Manca je vseeno za, jaz tudi, Erzo pa provokativno pokliče, kaj se planira, potem je pa presenečen, ko izčrpno analizirava kje bo bolje…

Opoldne začne v Ljubljani presevati sonce in ob 14h se dobimo na britofu. Mega ne more (edini, ki stoji realno na tleh), Delux nit ne piše, nit se javlja. Ker na  Primorskem  kaže na dež in piha močan J, JZ (Kovk J 8,5/11,5), je Strmca (kjer čutim neke neizpolnjene dolžnosti) torej neuporabna (tako Manca, tako Erzo…) in edina izbira je Gorenjska (kjer pa čuti Erzo neke neizpolnjene dolžnosti… no jaz tudi…), kjer bo baje manj vetra. Ambrož je še v oblakih, zato Gozd (no v resnici ciljava na Zalog, samo Manca to še ne ve 🙂 ).

Gozd v grdih, črnih oblakih, najbrž že dežuje. Torej Zalog, ki je nižji, pa tam še ne dežuje. Parkiramo spet pri kmetu in z robo midva po travniku gor, Manca asistira. Piha lepo gor, malo z V (pihati bi moral J, JZ) in začneva postavljati.

Ko sva že pripravljena, pihne dol, čakava, piha dol, začne kapljati, piha dol, Manca si zvije že drugo cigareto, neha kapljati, piha dol, ležimo in čakamo in še vedno piha dol. Ko začne spet deževati, pospravimo, pa v avto, pa smer Ambrožar.

Baze (temačne in grozeče), so na višini hotela. Pri Ambrožarju piha močan V, ko stopimo iz avta. Postaja je tudi javljala V in ko provociram, naj jo Erzo preveri (ni Simobil 🙂 ), ta vrže v zrak šop trave in je preverjeno: še vedno V, ki občasno pihne že od zadaj. Proti Kranju siva zavesa dežja, jaz še malo kažem na travnato glavo pod Ambrožarjem, kjer bi bilo idealno za ta veter, pa se mi samo režita in me sploh ne jemljeta resno… Tako nam ostane edino še dilema med Jenkovo in Tonačem. Še tu se slabo odločimo in izberemo Tonača, ki ima kot edino uporabno sladico sirov zavitek, v minimalni dobavi. Na koncu še ErzOTA opeharijo za razliko med 5 in 10€. Ampak stik s padalom pa smo imeli, pa tud mi smo se fajn imeli :-)…

Vreme je danes zjutraj enako kot včeraj. Vse zabasano, megleno in sluzasto, ampak dežuje pa ne. V igri smo le Mateja, Mega in jaz (čeprav vsi z omejenim časovnim razponom in brez volje za daljše izlete  – torej nekaj na hitro…) in ko se žarki prebijejo skozi meglo, okli 13.30 z Matejo že šibava proti Uncu in na Planinsko polje, kjer pusti Mega avto in gasa gor.

Najprej na Strmco, kjer piha sprejemljivo (JZ, še ne premočno). Odločimo se, da gremo najprej pogledati na včerajšnji potecialni start, potem pa nazaj, če ne bo. Ko pridemo gor, Mega odlaufa na start, midva z Matejo pa iz civilke. Pride nazaj z dvomljivim korakom, da je premočno, ampak oba dedca vseeno pograbiva robo in jo odneseva gor, Mateja pa bo najprej preverila…

Gor piha močneje (6/8,5) kot na Strmci,  zelo z desne ob pobočju, z občasnimi kratkimi premori manjše jakosti. Mega začne postavljati, izkoristi premor in v luft. Malo mu klofne padalo, ampak ga že liftne gor in malo ruka, ko pa pride bolj ven, lepo odvije na levo po dolini (javi po postaji, da je tu že lepo mirno v zraku) in pristane čez nekaj časa za Planino v popolnem miru (kot javi po telefonu).

Potem Mateja pomaga postaviti meni in čakava na primeren trenutek. Ko malo jenja, potegnem, ga spravim gor, vendar mi ga po obratu klofne in sesuje. In potem postavljava in poskušam in prestavljava in čakava in je vedno močneje (mogoče se pa samo tako zdi ?), presledki pa vedno manjši. Drevesa občasno grozeče šumijo, pri kakšnem dvigu me prestavi za nekaj metrov po hribu, postaviva spet bolj v veter, pa Mateja potrpežljivo čisti suhe rože iz štrikcov…

Počasi presledkov sploh ni več. Odločim se še za zadnji poskus. Ko ga dvignem na pol, mi ga v renutku zrola in me odpelje po pobočju proti V, kjer komaj namotam komande toliko, da se padalo umiri. Vdam se in stlačiva padalo v LCja in na Strmco. Tudi tu je že premočno (8,5/14), tako da samo še pospravimo moje padalo (pride gor še Mega z Iskro) in gasa nazaj v LJU :-(.

Ampak Mega je pa odletel in vsaj malo dobil za vse šoferske neletalne dneve zadnjega časa 🙂

Manca se že zjutraj javi, da bi šla okoli 12h. Erzo ne more, Mega je za, Mateja po dolgem času tudi zraven. Delux najprej Manci potrdi, potem pa odpove tik pred zdajci. Manca predlaga, da gremo z dvema manjšima avtoma (da enkrat jaz ne bom vozil 🙂 ), ampak ko se dobimo na Uncu, kjer rahlo kaplja, ugotovimo, da je vseeno najboljše, da gremo z LCjem, ker bomo očitno bolj popotovali, pa seveda tudi zaradi druženja.

Plan je da gremo na Goriško (Manca: Korada, Fobca in okolica, v skrajnem primeru Lijak), vendar Mega preveri s Kantetom, ki pove, da v Gorici dežuje. Ko pokliče še Toma Pavliča, ta pove, da danes ne bo mogel leteti, ker je ravno v obleki in kravati in odhaja na svojo poroko, da dežuje pa ne…

Zato na Razdrtem odvijemo v levo proti Kopru in najprej na Glem. Pri viaduktu neha deževati, pri Kopru je že OK, ampak ko pritacamo na Glem, piha polonoma z desne (čisti V), čeprav ne premočno :-(.

Iščemo naslednjo varianto in preko Gračišča do Movraža in gor na Kuk. Vreme OK, razen vetra, ki nabija po planoti, da vse žvižga. Gledamo čez na Kvirik, če bi se tam dalo odleteti na V – danes najbrž ne…

Zato se vdamo in odpeljemo nazaj proti Uncu. Dežja tudi tu ni več, zato še gor na Grmado, če bo tu kaj. Manca izstopi na sprehod po Strmci, ker ime že več kot dovolj prekladanja po avtu, mi trije pa nadaljujemo na Grmado. Ko izstopimo, piha idealno, vendar je vreme sluzasto in neprijazno in tik pod bazo, tako da bi se bilo treba kar malo posiliti. Mateja rajši pogleduje za gobami, midva z Megom pa ugotoviva, da občasno vseeno prbije premočno in jaz odstopim…

Na poti nazaj odpeljemo še na goli hrib za Petričem, kjer je Mega že nekoč odletel. Nov potencialni start je prekrasen, samo danes ne, ker je preveč V – s strani.

Torej nam ostane samo še druženje v Portusu, kjer dobim od prisotnih članov jate darilo za zasluge: suho merjaščevo salamo v maximalni velikosti :-).

Na poti domov z Matejo še opraviva kontrolo v Hoferjih ob poti in seveda spet nekaj prihraniva :-).