Zjutraj me kliče Ščuka če jaz tudi grem (?!). Po nekaj podvprašanjih zvem, da se gre na Smuk, da je prvi avto (Erzo, Mega+ostali…) že poln in da se z Gorazdom prijavljata v LCja :-). Malo kasneje se javi še Tom (…naslednji – Tilen Čepar, itd. so že višek).

Seveda sem za in ob 10.30 se dobimo pri Rutarju. Gasa po Dolenjki do NM in čez rovte do Semiča in gor na start. Tu se ravno skipa 1.avto.

Začnemo postavljati (dan krasen, piha prav in lepo močno…). Startamo hitro en za drugim. Še vedno se ne znam zbasati v nov sedež in motovilim in sem medtem že pod startom. Za mano odletita še Gorazd in Ščuka. Večinoma poberejo, vendar noben ni prav visoko. Jaz si najprej popravim višino, potem pa gre dol in že skoraj drajsam po trtah. Vseeno grizem in se borim za vsak meter. Ko sem že preveč nizko, se (že skoraj predan) odpeljem bolj ven s 300mnmv  in tu končno najdem steber, s katerim naberem do 1200. Vidim, da je naša jata že visoko pod modrim nebom (oblakov ni) in se že odpravlja nazaj proti SZ (v smeri Dolenjskih Toplic). Tom je bil tudi nizek, pa nabira nekje vmes tudi že bolj zadaj. Padem iz dviganja in potonem do 1000. Potem pa spet najdem steber in vrtim, dokler mi  ga ne zmanjka malo pod 1600. Sem lepo visoko, tako, da se brez (prevelikega) strahu odpeljem proti Toplicam. Večinoma gre dol, z dvema vrtenjema za skromno dodatno višino. Vozim nad cesto, okoli katere so tudi možni pristanki in me vedno bolj požira. Malo pred Dolenjskimi Toplicami pristanem.

Zoranov Smuk

Zoranov Smuk

Ko pospravim, mi tretji avto (10min) ustavi in me zapelje do križišča pri Uršnem selu, tu pa čakam za naprej slabo uro. Javi se Tom, ki je priletel do Žužemberka,

Tomov let

Tomov let

ostali (Erzo, Mega, Ščuka in Gorazd) so že bogve kje. Tudi Manca javi, da na Slivnici (z Emilom) ne bo letenja… Končno mi avto ustavi in voznica me zapelje do križišča nad Semičem, tu pa po 5min naslednji, katerega lastnica me zapelje po panoramski cesti na sam start 🙂 (3x voznica…). Zbašem se v LCja in prek NM po Dolenjki do Ivančne, kjer naložim Toma na počivališču Podsmreka, do kamor je bil dostavljen. Malo razmišljava, da bi šla še na Abrota, pa si priznava, da je že (pre)pozno.

Erzov let domov

Erzov let domov

Erzom komentar leta: pa mi je ratal (prletet domov), brez ene baze. Epsko, na presing držim Ščuko cel dan (kot takrat iz Ivančice), le pol ure je šel mal po svoje. Najlepši trenutek poleta, ko se na vrh Krima dobimo štirje, prej raztepeni: Gorazd, Mega, Petr, jaz. Tudi Slejko je šel za prvič kar dobro. [15.04.2013 17:49]
  • 2.Sandi Kristic : Lepo! [15.04.2013 18:11]
  • 3.Luka Slak : Ne predstavlam si občutka, ko greš z vlakom na drug konc slovenije in pristaneš ob svoji bajti 😀 Fouš za tele ravninske 🙂 Cestitke, sploh za brez baz. [15.04.2013 18:39]
  • 4.Janez Planinšek : Bravo Erzo, škoda za nas, bili bi pozni. [15.04.2013 19:24]
  • 5.Boris Čebulj : 🙂 [15.04.2013 19:46]
  • 6.Robert Hiršel : Lepa,bol zadovoln ku včeri z Lisce… [15.04.2013 20:31]
  • 7.Edo Govekar : mi o volku, volk iz gozda :)) [15.04.2013 20:46]
  • 8.Janez Kocjan – JanKo. : ;)) ;)) [15.04.2013 20:56]
  • 9.Dragan Vidic : Tudi jaz sanjam o takem preletu. Res čestitke! [15.04.2013 20:59]
  • 10.Andrej Čerček : To pa je nekaj. Upam, da mi bo ob priliki uspel plagiat. Vsaj do Muljave. Čestitam [15.04.2013 21:03]
  • 11.Ambrož Mikelj : Pa še brez rdečega kartona! Bravo 😛 [15.04.2013 21:30]
  • 12.Frenk Lokovšek : Bravo Erzo! [15.04.2013 22:16]
  • 13.Marko Lukić : Erzo sm lahk tvoj fan?, Čestitam. [15.04.2013 22:17]
  • 14.Jože Iskra : tko lepo nizko pejte u tri krasne [15.04.2013 23:44]
  • 15.Jože Iskra : po ogledu izgleda kot “Prvi sveder Stare Vrhnike [15.04.2013 23:54]
 

Mega se javi s predčasnega pristanka v Kamniku pod Krimom (trojka je še v luftu proti Vrhniki) in s Tomom imava takoj zmagovito kombinacijo: greva pobrat Mega in gremo pogledat še na Krim (piha V 5/8,2).

Kmalu smo pod vrhom in peš po snegu na start. Piha V z desne in najprej kaže, da ne bo nič. Ker pa občasno pihne celo prav, začnem postavljati (seveda coto).

Čakam na pravo smer vetra in potegnem in se kar lepo odpeljem ven, pri izhodu iz poseke pa pričakam sunek z desne brez prevelikega pretresa. Zunaj dobim na desni nekaj dviganja, malo zavrtim in naberem nad start, kjer se že pripravlja Tom. Z nekaj šejkanja pri izhodu je kmalu tudi on nad startom. Ker je V kar občutiti in ker je že rahlo pozno, se odpeljem po loku okoli pobočja (kljub lepi višini si ne upam direkt čez) do Podpeči, kjer obrnem s 60 km/h v veter in se po liftu (tudi rahlo nazaj) spustim na letališče.

Zoranov Krim

Zoranov Krim

Kmalu za mano pristane tudi Tom ( s podobnim manevrom…).

Ko pospraviva, je tudi že Mega blizu… Pa še Manca s skrbjo sprašuje, če je vse OK (v Borovnici V pometa…). Lepo je blo (zlasti pika na i – Krim).

Danes bo ta dan – za druge :-). Jaz sem ga rezerviral za hojo in cilj je Slavnik.

V Podgorju krasen sonček. Toplo. Končno pomlad. S seboj vzamem hribovski komplet in počasi gor.

Pri koči piha SZ. Po martinčkanju na soncu greva na Mali hrib, kjer piha občutno močneje – SZ 8/11,2. Malo počakam, če bi kaj ponehalo, pa samo smer popravi bolj v Z SZ. Občasno moč vetra prekine za kratek čas (vendar ne dobim niti pol minute presledka).

Vseeno začnem postavljati. Ko pihne z vso močjo, mi Nuptseja razmetava sem in tja, vendar ga ob pomoči spet stabiliziram (s coto ali Rookom bi me samo oddrajsalo po griču…). Počakam na naslednjo prekinitev in potegnem in … sem v luftu. Zaniha me, noče me preveč dvigniti, že mislim, da me bo spustilo na tla, pa me dvigne in naenkrat sem 20-30m višje in se odpeljem ven. Občasno močno dvigne (očitno pride močnejši sunek), poskušam celo malo zavrteti in zajadrati, pa ni preveč užitno. Zapeljem se nad Podgorje (kar drži in tudi piska za gor), potem pa me začne spuščati in pristanem na travniku pri vasi blizu parkinga.

Hike&Fly

Hike&Fly

Novnov, ki sem ga že dolgo želel (bil že 4x gor, pa mi ni bilo dano…) 🙂 :-). Sam malo močan veter je bil….

Sobota. Veliki plani. Dan srednje dober. Vsi imamo cajt. Manca smsa prva. Delux že včeraj rezerviral mesto. Tom sms, da navija za Buzet. Mega za,Erzo bolan in ni za, mogoče Mirko. Kliče še Damjan da je zraven. Koordinacija sem in tja in tja in sem in gor in dol…

In se dobimo na Vrhniki samo Manca in Damjan in jaz (Boris bo šel na Lijak, Mirko ne, Erzo še vedno bolan). Presedemo k Damjanu, Mega pa z Unca po Toma v Postojno in v Kozini naloži še Ščuka. Pri Kubedu se srečamo in do pristanka pod Buzetom. Ni preveč obetavno (rastejo oblaki in zadaj proti Slo so kar temni).

Na startu Zavoj je že Aire Saša s tandemistom in mu pomagamo odstartati. Veter je pravi, vendar kar močan ( v zraku živahno). Začne postavljati Damjan, pa začne kapljati. Prekine, počakamo, se malo zboljša, Damjan še enkrat postavi in odleti in… scuri pod štart na travnik. Še malo modrujemo, potem ga greva z Manco iskat. Ko pridemo spet gor, so se oni trije že odločili, da ne bo nič bolje, da radarska slika tukaj že kaže nevihte in da tudi na Lijaku – rezervna varianta (najbrž) ne bo bolje (nad Slo je močna burja in na Kovku 8/12).

Volja se slabša, na poti v Slo odložijo Petra na Kozini (gre domov), Mega in Tom pa tudi naprej (domov). Mi se vseeno odločimo za Lijak. Vmes se na pumpi malo podpremo s piškoti, kar malo dvigne voljo, pa oslabi počutje…

Na startu (smo že malo pozni – 16h) začnem takoj postavljati med množico Čehov tečajnikov, Damjan tudi, Manci je slabo in najbrž ne bo šla.

Potegnem s popravcem in sem takoj nad startom. Vrtim pod oblaki, ki so gosti in temni, gori je veliko padalcev. Ko naberem na 1400 se odpeljem do Zmajarske, tu še enkrat popravim in naprej, bogato visoko proti Čavnu. Drži in rahlo dviguje, levo nad Trnovskim gozdom vedno bolj temno. Tudi nad Vipavsko je vse bolj zaprto (s temnimi oblaki). Nad Čavnom sem na 1500, ko mi malo poškreblja po čeladi (nekaj ledenih kristalov), malo kasneje že nekaj debelih vodnih kapelj. Kapljanje jača. Pritisnem na gas in ker sem čez V rob (Modrasovec) se usmerim direkt proti Ajdovščini in potegnem ušesa (pristanek pod Lokavcem?). Ko sem že daleč zunaj, neha kapljati in ne razmišljam več o takojšnjem pristanku. Nad Ajdovščino začne ponovno kapljati, za Čavnom se vidi zavesa in globoka črnina. Potegnem ušesa drugič, vendar me kljub temu lepo nese nad cesto proti Anji, kjer pristanem med redkimi kapljami.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in odlaufam do Anje. Javim, kje sem (pod Lijakom je pravkar pometal piš, pove Damjan) in prisedem ekipi Desus. Potem pa v 20 minutah pride nevihta kot v tropskem filmu… Med slapovi vode se zbašem v avto, ko pripelje Damjan (ki je jadral samo lokalno) in v Vipavo na zaključno kavico. Potem pa še čudovita mavrica v Podnanosu. Danes je bil res malo čuden dan…

Andrej pa rešuje dan na Strmci…

Andrejevo večerno zdravljeje

Andrejevo večerno zdravljenje

Danes se je pričakoval tisti dan in nekateri so celo vzeli dopust (Mega, Samsa). Manca in Andrej sta se prijavila že včeraj, ampak današnje jutro je bilo mrčasto čez večino SLO in celo grdo oblačno na Primorsko-Goriškem :-(. Andrej je zjutraj od razočaranja kar zgubil vso energijo, Erzo ni pokazal velikega zanimanja za karkoli (danes mu ni treba – seveda, ko včeraj ni scuril v Kokri…). Še Češna je klical in se zanimal za plane. Edino na Gorenjskem so kamere kazale sonček in bazice, Aladin in dejanski podatki pa obetali zmeren veter (pod JZ-SV diagonalo SLO vse zeleno in celo modro…).

Nahecam Mega (da ne bo šel dopust v nič 🙂 ), da greva dopoldan ubit na projekt Žažar (moj projekt, Erzu letos ni več zanimiv), potem se bodo pa tudi ostali izjasnili kam in kako. Zapeljeva se gor na travnato sedelce pod vrhom, suvereno odkorakava na bližnji vrh in začneva postavljati mojo coto v zmernem vetru 5,5/6,5. Ko jo postaviva, veter spremeni smer proti Z in pojača na več kot 10. Naslednjo uro se naslanjam na zidek in čakamo na kakšen popust, pa ga ni. Končno s skupnimi močmi zbaševa coto v kepo, odneseva dol do avta in pospraviva ob kramljanju s starejšim domačinom.

Potem pa na Vrhniko, kjer že čaka zmehčani Erzo, ki se strinja z Gorenjsko – je že vse skoordiniral za Sv.Peter. Naročimo že sproščeno Manco na britofu in gasa proti Begunjam.

Napovedanih lokalcev na pristanku ni, zato čez nekaj časa po že znani cestici (kolovozu) gor do cerkvice. Tudi tu ni nobenega lokalca (vsi pa po telefonu javljajo, da prihajajo, ampak se ne mudi, ker bo veter obrnil šele po 16h – sedaj namreč piha v rit – močan V). Vmes se čudežno oglasi Delux, kje smo  in kakšni so plani.

Končno začnejo kapljati lokalci, veter pa obračati (še vedno pa dva referenčna ognja-dima v dolini kažeta za 180st. nasprotno smer 🙂 ). Nakladamo in končno začnemo postavljati, ko se smer bolj stabilizira v pravo. Z več ali manj težavami startamo skoraj vsi razen Mance (čaka, da se malo umiri) in Mega (prostovoljni šofer iz rehabilitacijskih razlogov…).

Najprej je malo razrukano (močan Z), potem pa več kot uro lepega jadranja na močnem Z ob grebenu in nad njim med Petrom in Žirovnico. Domačini prvi odpeljejo proti Dobrči in naprej, Erzo tudi za njimi, jaz pa v prvem poskusu obupam in še enkrat začnem vajo nazaj ob startu, do Žirovnice in nazaj, ko ugotovim, da je tudi Manca v zraku in me kar mimogrede nadleti, še dodatno nabere in se odpelje proti Dobrči. Grem za njo, ona priklopi in se čez nekaj časa obrne, jaz pa kljub nižini vlečem naprej. Počasi nabiram višino in si končno oddahnem pri Zmajarskem štartu, kjer naberem dovolj visoko, da mi je jasno, da bom prišel vsaj do Tržiča. Odpeljem se kar naprej z višino 1100 in me kar drži, tako da preletim Križe še z 800 in z malo nervoze. Na koncu s precejšnjo rezervo pristanem na uradnem pristanku v Seničnem v večernem mraku po debelih dveh urah letenja :-). Vesel ko radio.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo pristal pod Ambrožem,

Erzov let

Erzov let

Manca v Begunjah.

Ko pospravim, počakam, da me pobereta Manca in Mega in še pod Jenkovo, kjer je Erzo že naročil pice za praznovanje :-). Vsi ful veseli :-).