Po dolgem času naj bi bil danes idealni dan. Ker so razne ideje o naskoku na Julijce (Malina&Co.-Vogel, Slejko-prek Karavank…), se Erzo spomni, da bi bilo pa to možno iz Kranjske gore. Jaz sem takoj navdušen, saj je KG nekaj novega – novnov. Mega je tudi takoj za. Šibek S, ki je napovedan, bi sicer ustrezal za Julijce, Erzo pa dvomi, kako bo to v sami KG. Vendar nas lokalec Jani (in Darja Hrovat) pomiri, da skoraj sigurno bo.

In smo že ob 10h na poti s Pokopališča (Erzo, Mega, Iskra in jaz).

V KG nas pričaka Jani še z Pojetom, prestop iz LCja v njegov kombi, poberemo še Darjo in gasa gor na nov štart KG Jug.

Krasen sonček, krasna narava, prijetna družba, samo veter je malo čuden. Vsak trakec kaže v svojo smer in le redko se zmenijo, da bodo vsi hkrati kazali gor.

 

Darja je prva sonda. Kar čaka, da se trakci poklopijo in se potem požene po strmini… Iz poseke jo pošejka, potem pa jo hladen S splakne dol v KG, kjer hitro pristane.

Po videnem čakamo, da se bo kaj izboljšalo. Iskra gre zadaj gor na rob preveriti tisti šibki S, ki občasno pihne (čudno močno) po strmini dol. Vrne se z info, da ni nič resnega, kakšne 2m. Po nadaljnji uri čakanja in sončenja doživimo nekaj kratkih in lepih sunkov gor, tako da se začnemo rihtati. Prvi Mega, ki sprva potone v globino, potem pa začne nabirati.

Preostali na startu pomagajo okoli padala štartajočemu. Vsak kar menca, dokler mu niso trakci dovolj povšeči, potem pa se požene dol… Jani je naslednji, potem sem pa že jaz na vrsti. Jani odvije takoj na desno in spredaj začne vrteti, najprej zgleda obetavno, potem pa je že na poti na pristanek pri policijski postaji.

Jaz kar lepo odletim, tudi zavijem na desno in tonem proti oddajniku, kjer naj bi bil dežurni steber. Ni dežurni steber, ampak brutalno stebrovje, ki me premetava sem in tja. Očitno sem v nekih rotorjih. Vseeno nekaj naberem in ker imam tega rukanja zadosti, se odpeljem bolj ven. Vidim, da je v zraku tudi Erzo in naslednji Jožef. Erzo se kar odpelje skozi tisto rukanje in je daleč spodaj. Jaz pa zunaj dobim dviganje, s katerim lepo nabiram in pridem do 1750. Mega je medtem nabral na 2400 in se odpelje proti Vršiču :-). Meni se dviganje ustavi in ne najdem nič tu okoli. Zato se odpeljem proti Vitrancu, kjer pričakujem, da bo, vendar gre samo dol. Vidim, da tudi Erzo tu vrti pod mano. Kmalu sva na isti višini (ker jaz tonem bistveno bolj kot on) in takoj za tem  že pod njim, tako da se samo še odpeljem k policajem…

Erzo pristane malo za menoj.

Med pospravljanjem opazujeva Pojeta, ki nabira in nabira in nabira in se odpelje proti Vršiču. Iskra se matra sam na startu, vendar ne kaže, da mu bo uspelo odleteti.