Čez Štanjel od zadaj na Govc (Golec), kjer je že nekaj lokalcev. Veter piha preveč z V in se nekako ne morejo odločiti za start, saj se obeta samo curaža. Imamo lep sonček in idilično okolje, tako da  mi še malo uživamo in nakladamo, le Boris začne takoj postavljati. Postavimo še ostali in za Borisom (ki odleti z elegantnimi baletnimi koraki) starta še Erzo, domačini, potem pa še jaz in Manca.

Ko nas vse zlifra nesebični Mega v zrak, se odpelje dol, jaz pa najprej v veter, kamor se komaj pomikam naprej, potem pa zavijem v levo in po dolini proti Braniku do travnika, kjer pristaneva skupaj z Manco med ostalimi.

Borisov let

Erzov let

 

Zoranov let

Ko pospravljava, se ostali bašejo z narabutanimi figami, Boris nabira buče na bližnjem polju, na poti proti cesti pa čistijo še ostanke grozdja v vinogradu. Ko pospravim, je figa že popolnoma prazna, ko grem mimo nje, zato pa je v vinogradu še nekaj čudovito sladkega grozdja… Borisa odložimo v bližnji (že znani gostilni), mi pa še enkrat gor za še en potecialni let, ki pa ostane potencialni in dan se zaključi ob kremšnitah (in pici) v Borisovi gostilni… Dva novanova :-).

Vreme sluzasto. Ampak včeraj nismo leteli in danes je treba. Mare pokliče zjutraj, da je za akcijo (če bo kaj uporabnega). Erzo je seveda tudi za in najprej se pogovarjava nekaj o Primorski, pa Erzo preveri (?) s Slamičem in ta varianta odpade. Mega ne more, Delux nit se javlja nit ne piše, Maretu je ob 14h prezgodaj, pa vreme res ne spodbuja. Ob 14h na Vrhniki-BJ.

Malo zamudim, ker pred BJjem grem še na pumpo, da napolnim LCja (da bom imel poln tank, pa ne bo treba vozit… 🙂 ). Erzo je v shopingu in preoblečem se iz civilke ravno, ko se vrne. Preložim robo v njegov avtobus (imam poln tank :-)… ) in že šibava čez hribe in doline v Žiri. Tam malo pomotoviliva in že naju tablica odpelje po strmi gozdni cestici na Koprivnik.

Na levi je dotični travnik, ki ga iščeva in čez minutko sva že zaparkirana ob vikendu/kmetiji/gradbišču. Ker se vse cedi, potegneva vsak svoje stare cote in gor po travniku na deviški start. Ko raztegneva, je mokro vse: padalo, midva, čevlji,… Piha malo z desne ali nič ali malo od zadaj. Postavim čisto na vrh in potem začneva poskušati. Najprej eden, pa drugi, pa drugi, pa prvi,… Padali v glavnem bolj vlačiva po tleh in ko se pri poskusu ustaviva, ga samo spet malo razvlečeva (super travnik, dolg in širok) in niti ne ožmeva padala, ampak samo spet potegneva.

Končno meni rata (sem ravno mimo grmovja na desni in tu celo malo pihne) in ga spravim nad sebe in odlaufam, odlaufam,… in sem v luftu. Erzo tik za menoj tudi uspe… Bogato nad drevesi in takoj ob pobočju v desno in kar drži (kljub premočenemu padalu…) in kar letim in letim … in mimo Sela proti Žirem, kjer pa me začne spuščati z -2,5, tako da pristanem na travniku ob Poljanski Sori.

Zoranov let

Erzo pa kar vleče in vleče in pristane skoraj v Žireh.

Erzov let

Še predno ožmem in pospravim, Erzo že pokliče (!): Gluhi prihaja za dostavo do službe Francija Revna, ki nama bo posodil avto za gor… In je logistika v trenutku rešena in sva že gor.

Malo poklepetava z lastniki vikenda/gradbišča, kjer sva si sposodila travnik in količek, potem pa se vržem v skeniranje travnika, kjer sem po vsej verjetnosti izgubil vetromer, ki mi je ljubo darilo  in ga moram najti (predvsem pa je uporaben 🙂 ). Ko že skoraj obupam in dvakrat prečesam travnik, grem pogledati še malo niže po pobočju in tam je on 🙂 . Erzo opazi med klepetom z lokalci jurčke na mizi in predlaga manjši gobji intermezzo. In se zapodiva v blato in vlago bližnjih dreves in po slabi uri (?) imava zagotovljene gobarske večerje. Za vsak slučaj greva še do antene Koprivnik, kjer je odletel naš Jožef Pojetov, ugotoviva, da se bo enkrat dalo tu odleteti (pa ne danes) in po poti tja in nazaj še malo pogledava za gobami …

Ni Erzov in ni moj jurček…

 

Erzov komentar leta: Delux se ne javi, tako da v dvoje na projekt, ki sem ga ugledal ob preletu Stari vrh – Blegoš- Žiri. Vlaga v kapljicah se je obesila prav na vsako travno bilko, tako da imava padala hitro popolnoma mokra, posebej še ko po 2x podreva. Zahvala gre ponajpreje Gluhiju za prevoz do britofa, kjer prevzameva v brezplačen rent-a-car Revnov avto, da si spraviva dol svojega. Tudi njemu prisrčna hvala.
 1.Jože Poje : To je samo ponavljanje že odletenih hribčkov. Za odletet s Koprivnika pa se reče, ko se odleti od antene. Od tam pristanka ne vidiš – v zraku se ga išče tam doli v Hobvovški grapi.
No zdaj te pa še Ermanovec čaka. Tam pa je štart za 30 padal na en mah. [11.10.2012 20:13]
2.Andrej Erznožnik : Ja Jože, saj tole je nov štart, ki ga ti še nimaš, ime bo popravljeno – in ko sva že pri tem, kdaj boš zares odletel Goli vrh -Žirovski vrh, da ne bo gor tisto poskakovanje in izprehajanje po štartu:) [11.10.2012 20:23]
3.Jože Poje : Na Golem vrhu imam FAI trikotnik, sicer zelo majčken, je pa. Trikotnik da več točk kot “žiga žaga”. [12.10.2012 09:44]
 

 

Glede na vremensko situacijo (bolj kilavo vreme in zmeren zahodnik) smo danes za projekte. Erzo je za, uro predlagam dvanajsto. Delux je tudi za, Mega ne more.

Na mitnici je Delux brez Špele, tako da bomo morali sami skrbeti za zemeljsko logistiko. Prvi cilj je Poček. Ko zapeljemo mimo vseh prepovedi in opozoril na poligon, je tam nekaj vojske, ki nekaj dela in to mi vzbudi malo nelagoden občutek. Erzo in Boris se ne sekirata in gasa na že poznani start. Ko LCja zaparkiramo na samem vrhu, planeta onadva iz avta in že začneta postavljati. Preden zberem robo, sta že v fazi odletanja. Piha primerno močno, vendar bi bilo na Babi najbrž premočno.

Lepo hrbtno dvignem Obsession-a v tangicah, po obratu pa kar stopim v zrak. Malo me odnaša v desno, vendar lepo drži in se skoraj vodoravno peljem proti kotanji pri vojakih, kjer bomo pristali. Prvi pristane Boris, nekaj za njim Erzo, medtem ko ju jaz opazujem z višav.

Deluxov Poček

Borisove fotke: http://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Pocek9102012#

Erzov Poček

Malo celo dvigne, tako da že pomislim, da bi potegnil ušesa, potem pa le začne spuščati in pristanem na ravnici zraven Erza.

Zoranov Poček

Boris in Erzo neuspešno prepričujeta vojake in spremljevalce, da bi nekoga od nas peljali po LCja, pa ni nobenega razumevanja in raje naprej pečejo svoje čevape, namesto da bi delali (gradijo kao tarče za topovsko obstreljevanje). Boris se javi, da gre po avto, midva pa medtem pospraviva.

Ko je z avtom pri naju, je naslednji cilj že skoraj določen: Planina nad Devinom. Vmes omenjamo tudi Gradec, pa Šilentabor, ampak to pustimo za kasneje in se odločimo za Planino. Erza že dolgo matra, saj je bila to nekoč njegova ideja, ki smo jo nekateri že realizirali. Tudi za Borisa bo to novnov, tako da se mirne duše javim za šoferja.

Skozi Koritnice v smeri Mašuna, pa na desno mimo lovske koče Okroglik, potem pa zapeljem skoraj pod sam vrh po razjahanem kolovozu in travcah offroad. Na sedlu piha kar močno, tako da Boris odloži rukzak pod vrhom in gre samo na ogled. Erzo je odločen in začne takoj postavljati, kljub močnemu vetru (vendar manj kot na sedlu, ocenimo 5-8, ker sem merilec pustil v avtu), Boris pa nazaj po rukzak.

Pomagam postaviti in ko se malo umiri, Erzo lepo dvigne in je že v zraku. Malo jadra sem in tja, nabere nad start, ko pa začne veter malo popuščati, se usmeri čez gozdnato polico proti travnikom daleč tja proti Koritnicam. Medtem pomagam postaviti Borisu, ki potegne že v malo šibkejšem vetru in ko zavjuga sem in tja, malo potone pod start, tako da se usmeri direkt ven.

Odpešačim nazaj do avta, potem pa dol do ceste in nazaj. Borisa poberem tik na robu planote nad Koritnicami,

Borisova Planina

potem pa morava skupaj vse do Bača in skozi, da pobereva še Erza. Super dolžina !

Erzova Planina

Ko smo spet vsi naloženi, je kar jasno, da gremo na Šilentabor, ki danes zame pa mora biti. Ko zaparkiramo, niti ne grem pogledati na start, ampak kar zagrabim robo. Boris je odločen, da mu ni treba in bo šofer in bo raje nabiral šipek, Erzo pa najprej tudi ni za let, ko pa mi začneta postavljati, premami tudi njega in gre po robo.

Sem spet v tangicah in z U-turnom, prepričan, da bom hitro odletel. Pa ni tako. Štartanje se spremeni v dnevno/nočno moro. Od koderkoli potegnem (desno s hribčka, pa zadaj za startom,…) padala ne spravim v zrak. Vetra najprej skoraj ni, potem malo pihne, pa vleče z leve, pa spet gor, pa zadaj nič, pa zadaj je, pa… Najprej mi Erzo in Boris skupaj postavljata, jaz pa vlečem padalo po startu sem in tja. Potem se odloči Erzo, da bo tudi on poskusil in postavi, medtem, ko jaz grem v avto z Borisom po Rooka, ki pa ga bo ja menda enostavno spraviti gor. Pa tudi Erzu ne rata (enkrat ga je celo že imel lepo nad sabo). Tudi Rook noče gor na ravnici za robom. Po vsakem neuspešnem dvigu Boris stoično rešuje vrvice in mi ponovno postavlja. Erzo se odloči, da ne bo več poskušal, jaz pa se odločim za zadnji (?) poskus na hribčku desno.

Piha čisto z leve, pa nekaj korakov več imam na voljo po diagonali. Ko potegnem je najprej spet vse enako, potem pa skoči gor in se napihne (me kar preseneti, da je gor), jaz pa pocincam ali naprej, ali se obrnem bolj v desno, pa odlaufam naprej čez rob, malo pojaham jelko, da me strese (in baje to tudi razbremeni padalo, kot sta videla onadva) in sem čez, vendar potonem, tako da pobrcam še po vršičkih spodnje jelke, potem pa sem končno pod napeto kupolo in se odpeljem naravnost ven, dokler gre. Peljem se čez Narin skoraj do pokopališča, tu pa obrnem in pristanem na travniku.

 

Zorano Šilentabor

Ko zložim sta že pri meni. Tale Šilentabor pa je bil res težko priborjen novnov… 🙁 …