Vse je že oblačno in temno, ampak ko pridemo v Pivko, se proti SV vseeno malo odpira, tako da predlagam, da gremo še na Gradec (za Borisa novnov), kar bo bolj verjetno, kot pa Strmca, kar je predlagal Erzo. Ko se pripeljemo do Juršč, je že skoraj mrak. Spet se javim za šoferja (saj ta štart tudi že imam).

Erzo in Boris hitro odšibata na start in začneta postavljati. Prvi potegne Erzo, pa se spotakne in zvrne in potem rešujeva vrvice iz trnja naslednjih 10 min. Boris med tem potegne in odleti in kar leti proti spodnjemu koncu travnikov.

Deluxov Gradec

Pomagam Erzu ponovno postaviti, pa spet ne rata in potem še enkrat, dokler končno ne uspe in se odpelje nad travnikom tik ob drevesih na desni.

Ampak tracka mu pa ni naredilo (tako da se na hitro odloči za nakup trackerja za backup v takih situacijah).

Super dan in vsi smo zadovojni (samo tale moj Šilentabor, ki je končno, ob skupnih naporih, ratal, je bil bolj kamikazast…).

Manca se prijavi zjutraj za kamorkoli (kar bo smiselno, pa da se bo letelo,…) okoli 14h. Erzo pokliče malo kasneje, da je ves nervozen in se že trese. Rečem ob 14h, bomo že kam, pa je pomirjen.

Pa pokliče ob 12h, da bo danes Lijak delal in da je treba čim prej, da ne bi kaj zamudili, ker on bi letel, ne se dol metal, Slamič se že vozi na start,… Ok, ob 13.30,  še Delux pa na mitnici Logatec. Manci javim, da je nervoza taka, da je ne moremo pol ure počakat, pa je malo užaljena, ampak bo najbrž prišla za nami dol.

Na mitnici zamudi Boris 10 min (ker je zadnji on pelje 🙂 ), poberemo še Mega  na Uncu (naslednje dodatne 3 minute) in gasa Lijak. Na pristanku opazujemo stanje in modrujemo s Kantetom (Boris ga določi za šoferja) in minutke zakasnitev so se lepo seštele, tako da Manca zaparkira zraven, še predno smo v odhodu gor.

Na startu prazno (en tandem in en samotar). Postavimo, Mega in Erzo drug čez drugega in start in Delux start, Manca mi pomaga zamenjati polomljena očala za Deluxova polarizacijska in Manca start in jaz start in takoj na levo in se malo vlečem pod grebenom in vidim Manco, kako lepo zavrti in zavrtim še jaz in naberem nad greben. Ko pridem na 1000, je Manca že proti kasarni in iz nižav nabere v višave v nekaj zavojih. Ko pridem jaz do tja, sem malo pod grebenom in mi tudi lepo zagrabi (ampak danes so mi vsa pobiranja ozka in močna-razrukano – a samo meni ???) in naberem do 1200. Hočem naprej, pa se mi kar udre… Manca je že pri zmajarski, jaz pa se malo vrnem in poskušam nadoknadit izgubljeno, pa samo še bolj zgubljam. Ne najdem prejšnjega dviganja in se odpeljem do V roba Lijaka in tu spet naberem do 1100, pa še enkrat ponovim vajo. Zdaj sem pri kasarni še nižji in še teže nabiram in spet nazaj do Lijaka. Tako se še malo matram sem in tja, ko se naša udarna ekipa začne vračati s Kuclja prek Zmajarske. Tudi sam se odpeljem nad start in naprej proti Štanjelu, kjer že obrača Boris in v širokem loku na pristanek.

Zoranov let

Boris pristane malo za mano,

Borisov let

potem pa še Manca (ki strese opremo s sebe in oddivja v Igijev sekret), pa še Mega. Ampak ne Erzo, ki kar vozi sem in tja in sem in tja… Ko pospravimo, se odpeljemo proti Gorici, kjer Erza poberemo na travniku med bloki.

Erzov let

V Mercator si gremo kupit pice za 3€ in jo ob druženju v Mercatorjevem kafiču predelamo. Vsi so super zadovoljni (tu in tam je prisotna lažna skromnost 🙂 ), men pa kar nekaj manjka (a mogoče kakšen kilometer ? 🙂 ). Pol pa Mega k Manci za sopotnika za družbo  in gasa v Logatec.

Ker danes popoldne ni planirano moje letenje, je treba iti čim bolj zgodaj. Zjutraj je sicer vse temno in megleno, ampak mene kar matra tisti Kamniški vrh, ki smo ga omenjali včeraj (hike&fly).

Prijavi se Manca, ki bi kar ves dan. Pripravljen sem spremeniti cilj, če sem do 16h nazaj v Lju. Pokličem Erza, katerega cilj pa je danes leteeeeenje in ne dol metanje (“to lahko kadarkoli…” – no me prav zanima, kdaj bo). Navija za Buzet, kar pa mi ne sede, ker bom itak popoldne v tisti smeri. Torej se danes naše poti ločijo. Manca se preveže na Erza, jaz pa gasa iz Lju ob 10.30 proti Kamniku in do parkinga pri šodrokopu nad naseljem Slevo. Od Kamnika naprej je vse mokro in sluzasto in vse zaprto in črno okoli vrhov (ravnokar je močno deževalo).

Ko si ob 11.30 naložim lahko opremo, zasopiham najprej po moji standardni poti na Kamniški vrh (kolovoz desno, do vikendov, po J slemenu do zgornjega križpotja). Pri zgornjem križpotju pod vrhom zavijem levo po poti, ki preči celo južno pobočje do sedla med obema vrhovoma. Še malo naprej po travcah in po 1.20 uri sem na Planjavi, levem vrhu Kamniškega vrha. Vetra nič, oziroma rahlo piha od zadaj (od dežja hladni zrak se s hribov zliva dol ? ). Postavim Nuptseja in se pripravim in čakam, da bi kaj pihnilo gor. Do Kamnika se je spucalo in je mestoma celo sonček, tako, da upam da bo tudi kaj naredil.

In ko res rahlo zapiha gor, potegnem (naprej seveda 🙂 ) in odlaufam dol in sem že v luftu. Ne piskne niti malo, gre samo dol -1,4 in hitrost 42 km/h. Usmerim se direkt proti Godiču in gledam, kako hitro zgubljam višino. Vendar se mi zdi, da bom lahko prišel čez Stranje, tako da odmislim pristanek v Bistričici. Če pa ne bo zneslo na standardni pristanek pri Godiču, pa že vidim nekaj lepih travnikov. Čeprav sem vedno nižje, pa je hitrost kar konstantna in kmalu sem nad Godičem. Trakec na drogu kaže da piha močan S (?!), ki ga prej, ko sem se peljal z avtom gor, ni bilo. Z lepo višino zaokrožim nad travnikom in pristanem.

Zoranov let

 

Ko začnem pospravljati, pripelje traktor, ki hoče točno tam obračati pokošeno. “Pomaga” mi prestaviti padalo, kar ima za posledico, da naslednjih 20 min. rešujem zafeclane vrvice :-(.

Ko pospravim, hitro na cesto, vendar ne dobim štopa vsaj 15 min, ko že skoraj prepešačim Godič. Končno se me usmili nek čuden tip, ki me najprej odpelje v Stranje, potem pa se v pogovoru le omehča in me zategne do križišča za Slevo. Ful sem zadovoljen. Po dolgem času spet hike&fly na konkreten hrib :-). Pa še novnov !

Najprej so sicer plani za na jug, pa se tik pred zbiranjem na Vrhniki izkaže, da je doli štala (oblaki, nevihte, ni sonca, ni termike, Z je močan in narašča,…), zato sprememba plana in Gozd (tudi Krvavec je premočan,  Z in v oblakih).

Tako se Erzo in Delux s Špelo vračajo v Lju, (od koder so ravnokar prišli) do britofa, kjer se preložijo v LCja. Mega spet manjka zaradi službenih dolžnosti. Tudi Mirko se je prijatil (=pridružil v jato) in gasa na Gozd. Boris vmes sicer  rine proti Sv.Petru (“tam bo idealno…” – v resnici pa se grebe za nov start), kar pa naju z Erzom ne premami, saj nama Sv.Peter ne bi bil niti nov letos. Ker ga ne upoštevava, ga tik pred startom Gozd procesiranje novih startov spomni na Gozd-šolski teren, ki ga še nima na OLCju in z veseljem ga dostavimo tistih nekaj sto metrov naprej, mi pa nazaj na Gozd. Najprej hočemo po novem asfaltu gor, pa smo zaustavljeni  s strani bagra in moramo peš po svežem betonu do Juretove kučice (upravičeno, sicer bi mu ga namesto prve zime uničili že mi…).

Hitro postavimo pred prihodom drugih (Svole & Co…) in odstartamo:  Erzo, Mirko, pa lepo hrbtno jaz (lepo prosim 🙂 ). V zraku nič omembe vrednega (še včeraj je bilo boljše…). Razen začetnega pobiranja, ko naberem nad start do cca 1000 (Erzo sicer pravi, da me je odfukalo gor, jaz pa vem, da sem skoraj kontrolirano vrtel…), bolj ali manj curaža, tako da po cca 15 min pristanemo drug za drugim. Razen Erza seveda, ki drgne predno joško, tako da so že skoraj drevesa oguljena. Malo zadovoljeni, pa ne preveč zadovoljni, pospravimo.

Zoranov let

Borisov Gozd-šolski teren

Erzovo glancanje prednje joške

Erzo predlaga, da gremo pogledati travnik nad Zalogom pred Golnikom, ki definitivno ni Povlje  (da se bo vedelo za zgodovino, kdo je dal idejo 🙂 ) in si ga je podrobno ogledal iz zraka (no cajta je imel med glancanjem prednje joške zadosti…). Malo se lovimo in končno najdemo izhodiščno točko. Naš namen ogleda potencialnega starta pa sprva skoraj povzroči medsosedske konflikte in tragedijo, na koncu pa smo le vsi na ogledu na vrh travnika. Nobenemu se ne zdi super (sploh ker še piha dol) in iščemo čim več argumentov zakaj se ne da odleteti. Pa se Boris naenkrat odloči, da se pa njemu zdi OK in gre po opremo.

Ko ga opazujemo z vznožja pobočja, se malo križamo, malo modrujemo, malo vlečemo njegovo obletnico jahanja smreke na Strmecu, skratka upamo, da mu mogoče le ne bo dovolj dobro in ne bo odletel. Pa odleti in kljub downwindu z lepo višino preleti smreke (niti približno jih ne bo pojahal…) in se odpelje še debel kilometer naprej naravnost ven.

Borisov novnovnov Zalog

Špela pa je posnela : http://www.youtube.com/watch?v=u6y71UhrI0Y
Komentar leta: Predlog je bil Erzotov – hvala Erzo;))
Andrej Erznožnik : hvala za tole vrstico; dodam pa, da se Pojetu to ne more zgodit – kar novega ugleda, odleti sam…. [04.10.2012 23:42]
Andrej Erznožnik : te čakam, da mi ti pokažeš kakega in počakaš ob strani [05.10.2012 09:05]

Ko smo pri njem, se mu vse smeji, mi (torej midva z Erzom) pa zeleni od foušije… Super, ima dva novanova in vse skupaj je dosti bolj zanimivo, kot če bi se dogajanje končalo na travniku v Seničnem :-)…

Danes je popoldne sestanek na TNP o problemu letenja v TNP in ker bi rad še prej letel, je izbira Gorenjska. Ker moram pobrati Šubica v Kranju, ostane edina izbira Gozd, kjer pa tudi že nisem bil celo večnost. Erza povabim zraven, saj je danes odločen za let po nekajdnevnem premoru in seveda rabi poznan in prijazen start. Pa ga ne premami (ne bi se šel sam dol metat…) in se raje odloči z Deluxom za Kovk…

Tako sem v Seničnem na pristanku popolnoma sam. Šibam gor, z upanjem, da bom potem že ujel kakšnega zgodnjega popoldanskega padalca, ki me bo spravil do avta. Na startu pozdravim Jureta, ki se tudi spravlja v zrak. Malo sicer meša, ampak časa za čakat na boljše čase nimam in hitro postavim in lepo hrbtno potegnem. Ko se obrnem, imam na levi rahlo kravatico, jo z nekaj potegi komande rešim s padalom nad sabo (pravi profi :-)…) in potem odletim. Takoj ko pridem iz poseke, malo poruka z leve in čeprav se matram in iščem, so sami mehurčki, tako da kar tonem. Ko že mislim, da bom scuril, le najdem bolj trajno dviganje in naberem do 1000. Jure starta in takoj lepo pobere nad start (se vidi, da je tu doma) in se odpelje tja nekam proti V. Jaz pa ostanem okoli starta in potem slabo uro gore dole in sem in tja. Pa je treba kar delat in sploh ni nobeno peglanje… Ves čas opazujem pristanek in ni videti nobenih potencialnih prevoznikov. Ko se mi zdi, da bo lahko problem s časom (na Bled na sestanek ne bi rad zamudil), se zapeljem na pristanek in hitro pospravim.

Zoranov let

Še vedno nikjer nobenega, zato skrijem padalo in odšibam proti Seničnem. Po cesti pripelje avto, ki ga takoj napadem. Čeprav nerad, me zapelje gor in vse se izide…