Vreme lepo, V še vedno nabija, na Gorenjskem manj. Predlagam Krvavec in začnem lobirati, pa Erzo odstopi, Mega po 15h, pa preveč ga ne vleče (torej najbrž ne bo), Damjan še vedno priklenjen v službi…

Pokliče Boris in smo zmenjeni ob 14h na britofu v Šmartnem. Špela in Tinkara sta zraven in zemeljska logistika je rešena. V LCja in naprej. Najprej razmišljamo o Krvavcu, pa nas črne baze (na cca 1900) preusmerijo na Gozd. Cesta na Gozd je še v gradnji, ampak nekako se zgoljufamo do koče in še gor do štarta. Špela in Tinkara se zabavata po svoje, midva pa postaviva. Veter je malo čuden (malo meša po startu, pa ne močno).

Prvi potegne Boris in se odpelje bolj ven in začne nabirati. Jaz potegnem hrbtno in mi uspe v prvo. V poseki potonem, ko pa sem ven, začutim močan V, ki je kar v sunkih in je treba iskati, da najdem dviganje in naberem nad start. Malo se matram okoli starta, potem pa proti V joški in tu potem naberem do 1400. Boris se je medtem že odpeljal naprej proti Storžiču. Pri Tolstem naberem še do 1500 in naprej precej zunaj, saj je okoli vrha Storžiča grdo črna baza. Je precej razbito in je treba kar loviti. Ko se Boris vrača nazaj, obrnem tudi jaz in počasi nazaj do Tolstega, kjer dobiva lepo dviganje in meni uspe nabrati do 1600. Boris se odpelje precej ven in izjavi, da ima dosti tega rukanja in bo šel proti Preddvoru pristat. Jaz grem za njim, sploh, ko izjavi, da zunaj krasno drži. Že si mislim, kako se bova odpeljala kar do Ambroža, pa se čez nekaj časa Boris popravi, da še preveč dviguje in da bi šel rad dol, ker se mu zdi, da se oblaki nekam intenzivno razvijajo. Vidim, da zavrti spiralo in zbije precej višine. Mene najprej še malo drži, potem pa začnem počasi zgubljati brez kakršnegakoli manevra. Čeprav sem visoko, grem proti vetru in zgubljam 0,9 do 1,5, s hitrostjo 20-25 proti Preddvoru z gasom. Vidim Borisa, ki nizko vozi proti Preddvoru (pozneje pove, da je imel hitrost 30-40 na delnem gasu !) in brez problemov pristane ob jezeru. Mene pa požira (sem dosti prepočasen) in moram pristati malo prej na travniku pri Mačah točno po urci letanja.

Zoranov let

Ko pospravim, je Špela s Tinkaro že pri meni in gremo še do hotela, kjer se je Boris že okopal in naročil pijačo.

Med uživanjem na terasi dobivamo info, da je na Zavrhu super in odločamo se še za tja. Do Šmartnega si ne premislimo in z obemi avti do Škorpijona. Jaz vmes poberem Erza na njegovi njivi v Vrhniki in ga dostavim do avta.

Erzov let

Erzo ne gre še enkrat gor, zato sam presedem k Borisovim in gasa gor. Na startu komaj kaj pihne. Postaviva, najprej poskusi hrbtno Boris z Erzovega mesta, pa nima šans. Jaz potegnem naprej in moram še malo polaufati, ko pa sem v zraku, kar potonem dol. Grem malo ven in takoj na levo, pa me sonce, ki je nizko nad obzorjem, zelo neprijetno moti… S 45 me odnese mimo slemena in gre samo dol. 123 sem pri Škorpijonu in ker vidim, da ni šans, da bi me še kaj dvignilo, se odpeljem nad pristanek in v močnem vetru scurim po šestih minutah…

Zoranov let

Boris se še z večjo hitrostjo odpelje naprej in dol proti Bistri…

Danes napovedan močan V in res tudi je nad vso SLO. Severno od LJ naj bi ga bilo manj, ampak postaje nič ne vedo o tem in javljajo o nabijanju vsepovsod. Zjutraj pokličem Krim in javlja S 4/6,2, kar se mi zdi OK in bi bilo za izkoristiti. Ampak Krim je za Erza tabu (:-) ) in ko se slišiva, noče nič slišati o tem. Mega je dopoldan tudi zaseden (do 15h), Damjan, ki je včasih tudi za kakšno neplanirano akcijo, pa je tudi priklenjen v službo.

Tako počasi mineva dopoldan in veter obrne na V, ko se odpravim proti Barju. Še vedno razmišljam o Krimu, čeprav veter med potjo že javlja JV 6/10, po Barju pa polaga drevesa. Mega dokončno odjavi, Erzo bo danes tudi spustil in že hočem nazaj proti LJ (in mogoče na Gozd, kjer je malo manj vetra), pa mi Erzo sugerira Ukija in dogovor je tu.

Počakam Ukija pri Škorpijonu, do njega domov in na pumpo po Štuseja in gasa gor. Tu spet debata okoli el.pastirja… in na start. Na robu občasno pihne močneje, je rahlo z desne (JV 4/6,2), ampak nič pretresljivega. Postavimo. Najprej Uki in nobenega presenečenja, pa jaz in Štusej.

Erzo se priklopi na postajo in misli, da ga nategujemo, ko povemo, da je v zraku OK. Še predno dobro naberemo, ga Milena že pripelje v Borovnico. Najprej se z Ukijem matrava na levi, pa komaj kaj nabereva, potem pa se obrneva nazaj proti startu in tu začne delati, tako, da sem tudi jaz kmalu na 1100. JV je res močan, občasno me rikverca, ko sem proti vetru, z vetrom gre čez 50, ampak v splošnem pa lepo drži in se da jadrati. Včasih je bolje bolj zunaj, včasih bolj pri grebenu. V drugi polovici se priključi tudi Erzo, ki kar ne verjame, da je res. V urici in pol lepega jadranja v močnem vetru se zapeljem tudi V še malo naprej od antene in proti koncu skoraj do Javorča. Nazaj je kar kriza in s 30% (?) gasa se komaj pomikam proti Borovnici. Občasno malo dvigne, generalno pa zgubljam in ker me že malo čas baše (sploh nisem pričakoval tako dolgega leta), se v bližini Škorpijona odločim, da ne bom več rinil in v močnem vetru še malo zaokrožim nad dolino in pristanem.

Zoranov let

Ko pospravim, pristaneta še Uki in Štusej in do pumpe.

Ukijev let

Stusejev let

Erzo je neodvisen in se, kot običajno, zapelje domov…

Erzov let

Danes moramo pa že prej: vreme idealno za letet na Kras (pravi Ščuka…) in seveda je izhodišče Lijak. Dobimo se na šodru na Uncu, Špela je z Borisom, torej je zemeljska logistika rešena. Pa še Erzo, Mega in jaz v njun avto in gasa na Lijak. Na štartu ni gužve in Kraševci ravno startavajo (Ščuka, Marko in Gorazd). Tudi mi postavimo v neznosni vročini, piha kar konkretno. Najprej Mega, pa Erzo, pa jaz hrbtno nekaj poskusov, tako da je vmes že Boris, pa jaz. V zraku živahno in močan Z. Najprej malo naberem nad startom, pa do dežurca V od starta, ki je zelo razrukan, iščem sem in tja in končno naberem nad startom do 1100 in potegnem proti Zmajarski. Špela javi, da sta Erzo in Mega na tleh po neuspelem priklopu Krasa.

Erzov let

Najprej naberem nad vojašnico, potem pa še nad Zmajarsko do 1200, več mi ne gre in potegnem naprej. Ker je Z zelo močan, najprej lepo kaže, vendar sem vseeno prenizek in me požre pod greben, ko pridem okoli roba. Potem pa se začne telovadba sem in tja in gor in dol (bolj dol, kot gor) in z vetrom šibam 55, ko pa zavrtim nazaj, ko se mi zdi, da bi lahko kaj nabral, pa me samo zagunca (rikvercne ?). Zato se obrnem spet z vetrom in upam, da me bo odplaknilo mimo Čavna. Pri zadnjem robu pred Lokavcem sem že zelo nizko, pa me le toliko privzdigne, da me odplakne čez in potem na drugi strani tonem dol in pristanem na travniku med Lokavcem in Ajdovščino.

Zoranov let

Z Erzom se uskladiva po postaji in ko pospravim, je Špela z Erzom že pri meni. V Ajdovščino po Mega (ki se vrača z avtobusom izpod Lijaka, kamor je zdrvel na drugi poskus, ki pa se je izkazal kot nesmiseln zaradi spremembe vremenske situacije) in mimo Vipave proti strelišču, kjer je pristal Boris.

Borisov let

Ščuka je še vedno v zraku, Marko scuril, Gorazd v Ilirski.