Boris pošlje SMS obvestilo: 12h Logatec, smer Lijak. Prestavim za pol ure kasneje in skoordiniram še Erza in Mega. Poberem Erza n Vrhniki, prestopiva k Špeli in Borisu na mitnici v Logatcu in z Megom od Unca pičimo na Lijak.

Okoli 13.30 smo na startu, kjer Valič ekipa pripravlja snemalno akcijo Rookov v letu. To, da prbija kot v najhujši pomladni termiki (Kovk 5/10, Lijak 5/9 JZ) jih nič ne moti. Poštartajo in se v formaciji vozijo sem in tja in snemajo… mi pa čakamo. Megu je kmalu zadosti in postavi in odleti po liftu navzgor. Tisti, ki so v luftu, bolj ali manj visijo kot salame v smeri vetra in ekspresno divjajo v nasprotni smeri, ne da bi se kaj preveč trudili z nabiranjem in vrtenjem (vsaj tako zgleda). Ostali se še sončimo kakšne pol ure, potem pa je zadosti Erzu, ki raztegne in počaka, da bučanje okoliške hoste malo poneha – in odleti – po liftu navzgor. Ker res kaže, da je malo zmanjšalo nabijanje, začneva postavljati tudi Boris in jaz (pa še Cimerman in še kakšen od redkih padalcev danes tukaj). Boris se vrže v pedagoško instruktorsko debato z Istokom in meni svetuje, naj še malo počakam.

Ko odleti on (po liftu navzgor), tudi jaz postavim zidek (Špela in Istok mi ga malo držita, da me ne odnese po štartu gor) in odletim – po liftu navzgor. Hitro dvigne do 900m in čutiti je močan Z, čeprav je stabilno in nič razrukano. Vozkam se sem in tja in ves čas nekako čakam, kdaj bo prbilo, pa nič. Sem nad višino grebena, bolj zunaj, kot pri grebenu. Ko Erzo prileti od Danijela in nabere, se jez odpeljem spet ven (pozitivna kritika takoj sledi – Erzo: zakaj si iščem svoj steber, namesto, da posnemam druge), on pa skupaj z Deluxom proti Čavnu. Odločim se, da bom po eni uri dol na tleh (Mega je vmes že pristal) in tako počasi (lepo drži in še daleč proti pristanku poberem 200m v močno zanesenem stebru) pristanem tudi jaz.

Zoranov let

Pospravimo, si malo pogledamo posnetke Valičev (super !!) in odšibamo proti Ajdovščini po Borisa in Erza. Z Megom naju Špela skipa pred Pivnico, da rešijo logistično transportne probleme vseh, ki so scurili v Lokavcu (še dva Belgijca). Ob pici in pijači počakava najprej Erza, potem pa še Špelo in Borisa. Ker se že mudi (meni) kmalu smer LJ.

Še Erzov dodatek:

Ko scurita v Lokavcu (na šolskem terenu), se zgodi nekaj nepojmljivega:  Boris predlaga, da gresta peš na vrh šolskega terena in odletita še en nov štart- Šolski teren Lokavec. In se tudi odpravi navzgor, tako da Erzu ne preostane drugega, kot da mu sledi (in tako imata še en nov start – če bo seveda instrument to potrdil… 🙂 )

Pa še Borisove fotke:  /olc/index.php/forum/gallery/805528

Erzo:

ker menda ne gledate nič drugega kot  to stran moram objavit tule ARIETTA KLIF – LANZAROTE : start 19 m nad morjem, max višina 26 m

Erzov filmček: Arietta klif - Lanzarote 20.12.2011

Lep spomin na naše slovenske otoke, enim bo predolg, pa preveč piskajoč, ne ga gledat, men je glih prav.

Erzo:

Včeraj sem zabluzu (beri:šel ob 13h raje na teren kot na Gozd), zato danes grem, čeprav napoved slabša kot včeraj. Ekipa je skoraj kompletna – vsi vemo zakaj je skoraj? Mega je blažen med Manco in Matejo ko z vozilom divja proti cilju, Delux pa vozi Mirka in mene.

Na štartu nelepo piha, nekje na 1600 prvi zagledam Slaka, ki je obrnjen v Kriško, stoji in ga goni. Kasneje postaja gori javlja 6m/s severa. Kaj bi to, piloti štartujejo dalje. Le naša jata z izjemo Megata si vzame čas za premislek. Mega kasneje pojasni, da ga je na Tolstem odašalo bočno 50 km/h ven, frontalec tako sploh ni bil najbolj strašna stvar. Pred ostalimi našimi se spokam v zrak še jaz in ga v kosu navijem do 1600 nad štart, kjer z vrtenjem preneham, saj nočem višje! Mega se je že vrnil s Kališča, jaz pa se zdaj precej zunaj (čez Povlje!) odpravim do Sv. Jakoba, kjer se spravim na 1300 in nazaj. Nazaj grede srečam že Deluxa  (pri Povlju), in tudi ostala jata je v zraku. Pred Tolstim ga navintam na 1550 in dobim idejo, da bi se peljal ven. Čez Zalog, mimo Trstenika do Tatinca (blizu Brda), kjer s 1000 m obrnem proti pristanku v Seničnem. Mestoma letim do 50 km/h in če ne bi 2x, 3x vmes povrtavljal ne bi prišel v cilj.

Pri Bajdu naročimo kakšen pir in tenstan krompir. Rdečo pomarančo pa pijem sam.

Prvi pokliče Boris, ki je za akcijo že ob 12h (ob 13.45 že dogovorjen z Lukcem pod Gozdom). Jaz mam gužvo in še ne vem, če bi mi zneslo tako hitro. Erzu ni preveč, sploh pa ne zgodaj, Mega je za okoli 14h, Mateja pa se tudi lahko aktivira ob 14h in to mi ustreza.

Ob 14h v BTC. Pri britofu ob 14.15. Tam je že Borisov avto iz prejšnje primopredaje (prometen ratal tale britof…). Prisede Mega, Erzo štrajka in gasa na Gozd. Glavni so že odleteli in start skoraj sameva (Jure grablja naokoli, pa še dva odletajoča). Tisti, ki so v zraku, so visoko…

Postavimo:  Mega, Mateja in jaz. Mega takoj nabere (kako mu to vedna rata 🙂 ), Mateja se bori na levi, jaz pa se komaj privlečem nad start po že pričakovani skoraj 100% curaži. Ko uspem do prednje joške tu vrtim in ko sem enkrat preveč proti Kriški, me klofne in splakne dol, da sem bil 99%, da bom zagnezdil. Ko že tonem v kanalu med joško in Tovstim (nad Svarjim) s 13km/h naprej, me le zagrabi in se privlečem nazaj na joško. Še malo sem in tja in naberem do 1100, se premaknem proti Tovstemu in tam malo nabiram. Mateja je po težki borbi tudi lepo nabrala do Kriške in je nad mano in mi zgine (okoli Tovstega za rob), jaz pa ne morem nabrati in imam počasi že dosti. Odpeljem se nazaj proti Gozdu, pa dobim bolj zunaj pred planoto nepričakovano čudovit steber (gori se delajo krasne bazice), ki me dvigne na 1850 !  Odpeljem se daleč zunaj v smeri Zaplate, pa nekje nad Sv.Lovrencem (700m višje) obrnem, ker rata veter zelo močan. Odpeljem se nazaj daleč ven, levo od Golnika (občasno še vedno dvigne), potem pa počasi dol v zelo močnem nasprotnem vetru (proti vetru občasno 8, z vetrom tudi 52). Končno pristanem zraven Mateje in Mega, ki sta že pospravila.

Zoranov let

Mateja gre po avto, medtem ko pospravljam, potem pa poberemo še Borisa (ki je tudi pristal malo pred mano) in pičimo na tople napitke k Dežmanu in na britof  – razlaz. Nepričakovano dober konec po tako klavrnem začetku.

Danes je spet lep dan, vendar bo veter malo obračal čez dan. Boris pokliče, če smo za Kovk ali Lijak, pa je zame prezgodaj. Tudi Erzu bi bolj ustrezalo kasneje (se mi zdi) in je bolj za projekte, kar je meni super. Greva v Polhograjce.

Dobiva se pod Katarino in gor na prvi potencialni start (pred kratkim odleteni Knapovec s strani na OLC novopojavljenega Grjolja – je jasno, da to ne more ostat tako…) Po ozkem kolovozu (spomini na Bogenšperk) prašim sveže oprani LC in kmalu sva tik pod startom. Peš s kramo nekaj korakov na vrh, kjer je čudovito – samo piha malo narobe in meša in start je na J rahlo zastrt z visokim grmičevjem (Erzova varianta starta -ni problema, če bi pihal J 3-4…), na JV pa je treba odviti okoli smreke in strogo desno ob pobočju, da prideš mogoče čez (Zoranova varianta štarta – meni dosti bolj všeč – ni problema, če bi pihal JV ali nulca).

Pospraviva in nazaj v avto in čez Topol. Greva pogledat na sedelce pri Katarini in tu piha idealno močno (mogoče malo premočno, za tako oddaljen pristanek v dolini, pa Erzove traume iz mladosti, ko je tu odletel – rep med noge). Produživa na Belo. Parkirava pri partizanski ilegalki (kmečki turizem iz pravljice). In do konca travnika.

Erzo povesi trakce in pametujeva. Problem je občasen sunkovit veter  s strani in smreke, med katerimi je treba odleteti. Postavi Erzo , jaz še cincam, pol pa tudi jaz postavim, ko si zagotovim, da gre Erzo drugi in da me bo snemal z dreves, če zaružim.

Potegnem, najprej malo dol, potem pa krasno dvigne in bogato preletim smreke). Ko že hočem zavrteti, da naberem (domišljavost), začutim, da je V kar močan (Krim 8/11 V ) in se odpeljem na desno do Dvora, kjer pristanem v močan veter tik pred vasjo na čudovit travnik. Ko pospravljam, je tudi Erzo nad menoj in se zapelje dalečj naprej (seveda) preko vasi.

Zoranov filmček

Erzov filmček

Zoranov let

Pospraviva in vsak po svoje do ceste, kjer jaz dobim prvi štop in po Erzov avto pod odcepom na Katarino. Tudi Erzo poštopa in ko sva skupaj, na vrh na Belo po moj avto. Greva snet trakce (sedaj piha idealno) in med potjo se odločiva, da greva pogledat še enkrat na Knapovec. Cikacaka do pod Knapovca, kjer piha idealno močno, ko stopiva iz avta. Ko pa prideva v drugo s kramo na vrh spet meša. Je pa skoraj dobro in sva oba skoraj za (vsak sicer ob drugem času in v svojo smer – ampak odlet je bil blizu). Spokava – drugič. Za zaključek greva še na Toško čelo pogledat in na pijačo. Super je blo – moj novnov in Erzo nov !

Erzova skrajšana varianta opisa:

najprej na Knapovca 1400 – piha narobe, itak samo gledava, kje je odletel Grjolj skoz grmovje, potem sem, in ob 1700 nazaj na Knapovca: kmetu Knapovcu spodaj pod štartom se niti ne sanja, da ima za hišo obisk odprtega oddelka psihiatrične bolnišnice.