by ·Komentarji so izklopljeni za 120209 Krvavec ob hotelu P658 13:58:26

Po štirih dneh abstinence je jasno, da je treba danes brezpogojno leteti. Burja sicer misli drugače in še vedno neusmiljeno nabija južno od Ljubljane, severno pa je veter bolj usmiljen. Vreme je lepo, veter na Krvavcu šibek, poleg mene  pa na dopustu Mateja, Mega, Mare (in tudi Erzo – vsaj od 10h dalje). Zato smo kar vsi za, da gremo na Krvavec, pa da vidimo.

Malo čez 11h se dobimo na pristanku, ki je lepo pocukran s snegom, se prestavimo v moj avto in do žičnice. Tu sicer vsi kupimo karte, pa potem z majhnim konfliktom zaradi njihove neuporabe vseeno pridemo v kabine. Na zgornji postaji se odločimo, da gremo najprej na vrh Krvavca, pa da vidimo, kam res piha. Konflikt ob neuporabi kart se ponovi, vendar smo na koncu le na vrhu, kjer sicer ne piha strašno močno, ampak večinoma  vseeno piha narobe (SV z občasnimi močnejšimi sunki in občasnim zatišjem).

Odločimo se da sestopimo raje do kapelce, vendar se to, zaradi poledenelega pobočja, izkaže za bolj zahtevno, kot smo pričakovali ob lahkotni odločitvi o spremembi starta. Ko začnemo pri kapelci postavljati (na srečo ostalih za začetek predvsem Mega), ugotovimo, da tudi tu ne piha najbolje – občasno V, občasno pa od zadaj SZ. Z Maretom greva desno ob hotel in tu piha lepo gor (Z). Prestavimo se tja in en za drugim in ob drugem postavimo. Najprej odleti Mega v idealnem, potem Mare in Erzo v še ugodnem vetru, na koncu pa še midva z Matejo v že spet napačnem vetru, saj je spet začelo pihati od zadaj. Malo nama posvaljka padala, vendar nama jo prijazni smučarji popravijo in v trenutku nepazljivosti hrbtnega vetra odletiva. V zraku nič posebnega. Držalo ni, preveč hladno tudi ni bilo, šele na Grajcu pa uspemo malo zmanjšati padanje in podaljšati trajanje leta (razen Mega, ki je kar drajsal tam, medtem ko smo ostali tonili mimo njega…).

Zoranov let

Vsi smo nabrali slabe pol ure letenje, Mega pa je zadevo nategnil na 51min !

by ·Komentarji so izklopljeni za 120209 Povlje P659 15:26:01

Ker je dan še mlad, je jasno, da gremo še na en start in to zelo soglasno: Povlje. Megov avto prislonimo na travnik na pristanku, z mojim pa na vrh do gozdička ob travniku. Prečimo skozi gozd do vrha travnika (Mateja jamra, da mora spet nositi…) in hitro postavimo ob Megovi nesebični pomoči (s tem se je malo odkupil za svoj prejšnji nesramno dolg let…). Piha skoraj nič lepo gor in odfrčimo Erzo, Mateja, Mare in jaz in ko spraznimo travnik, postavi še Mega.

Let je popolnoma miren, v sončku nad rahlo megličasto pokrajino (jaz sem na tem startu  najvišje nad smrekami doslej…) in pristanemo na travniku pod križpotjem, kjer običajno pristajamo z Lovrenca.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Pospravimo (Erzo in Mega medtem po moj avto), nato pa še k Dežmanu na prebranac in pico in druženje in načrtovanje jutrišnje avanture…

by ·1 Comment

Danes pa grem. Nekje bo že za odleteti. Aladin je enak kot zadnje dni: rdeče na Primorskem in belo na Gorenjskem. Ker me je včeraj Erzo opozarjal tudi na talni veter na Aladinu, ga danes najprej pogledam in okoli Gozda do Lesc kaže gor. Tudi postaja Gozd in Kriška gora javljata J. Torej gremo tja. Erzo se danes ne upira (kriza je očitno že prehuda, sploh pa ko mu omenim Sv.Peter, on takoj privleče Gozd – šolski teren) in samo sporoči Megu, da tudi on danes gre zraven (če ne bo hotel leteti, pa bo vozil avto…).

Ob 13.20 sem na pokopališču v Šmartnem že ves nestrpen, pa sta se kompanjona uskladila, da se danes kao ne mudi preveč – čakam ju do 14h, ko se končno privlečeta. Odšibamo naprej v Begunje, vmes se malo usklajujemo s Francijem Puklom, kje mu pustimo ključ in kje je prava avto-pot na vrh, pa smo gor.

Erzo na startu

Na startu piha idealno in hitro postavimo: Mega, pa jaz, pa Erzo. Mega kar malo drži, malo lovimo in tudi zavrtimo, ampak po 10 min. smo precej ohlajeni v konjski ograji (Mega po 16 min, ker je prelahek, da bi normalno prišel dol…). Mega se samo odpne (ob 15.15) in odlaufa po gozdu gor, midva pa pospraviva padala.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

In ko odneseva rukzake do ceste je Mega ob 15.50 že pri naju (35 min je rabil za vse skupaj !!!). Z Erzom sva medtem ugotovila, da je dan še dovolj dolg za na Gozd, segreli pa smo se tudi že…

by ·1 Comment

Po avtocesti do Tržiča in iz Križ direktno gor skozi gozd na Gozd (po zaprti cesti). Skozi vas na kolovoz in čez travnike do šolskega terena. Zložimo si opremo na hrbte in po travniku na vrh do samega roba gozda (cca 100 viš.m).

Postavimo že v rahlem mraku. Piha 0 in potegne Erzo in elegantno odleti, takoj za njim pa Mega, ki mu kar noče gor in ga podre. Jaz se medtem ravno pripravim in ko Mega potegne drugič in lepo odleti, sem takoj za njim tudi jaz v luftu. Obadva sta zavila bolj v levo, kjer zgleda najbolj nizek prehod čez planoto Gozda, ampak ko hočem jaz po isti poti, seveda bistveno hitreje tonem in se mi zdi, da tam ne pridem čez. Zato se usmerim direktno čez gozd na robu, kjer me bolj drži, ko pa pridem nad drevesa, me rahlo dvigne in začnem celo malo pridobivati. Mega navija na zadnji joški Gozda, Erzo je nekaj nižje, jaz pa tudi nekajkrat obrnem in pojadram. Ko začnem izgubljati, se pod robom odpeljem do normalnega starta in še tam malo povjugam, potem pa na pristanek. Erzo pristane takoj za mano, Mega pa še malo kasneje, ravno ko pokliče (prej nedosegljivi) Jure, ki je takoj pripravljen priti z Gozda po nas.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravimo, je Jure že pri nas in nas odpelje gor, najprej po moj avto na travnike (Erzo in Mega si medtem ogledujeta night life z light show-om po vasici Gozd), potem pa se vsi odpeljemo do Juretovega domeka na start, kjer se pogrejemo ob toplem čaju, topli peči in vročem nakladanju. Super dan (2 novanova zame in 1+1 za Erza. Mega pa statistika ne zanima in je letel iz samega čistega užitka) !!

by ·Komentarji so izklopljeni za 120131 Povlje P655 16:32:03

Včeraj je bila kar močna burja in nismo šli nikamor. Danes je približno enako, oziroma je burja še močnejša, za naslednje dni pa je itak napoved, da bo odpihnilo pol Primorske. Mene pa danes že precej matra, da bi letel in začnem že zjutraj pregledovati svoj levi ekran, kje bi kaj bilo. SZ Slovenija po Aladinu ni tako barvita in prepredena z repki, ko spodnji del, zato okoli 12h začnem nadlegovati člane jate. Mogoče jih bom izčrpal in se bodo vdali in bomo vseeno kam šli pogledat.

Mega je najprej za, ko pa stopi na odprto pogledat, kako je z vetrom, mi zažvižga v telefon (veter, ne on)  in navdušenje ga mine (meni svetuje naj grem balinat ali kegljat – najbrž misli, da bodo keglji dovolj težki, da jih ne bo odpihnilo…). Ampak na Sv.Primožu pri V.Laščah bi pa bilo mogoče malo manj vzhodnika… Pa se ne da… To vabo s Sv.Primožem  potem vržem Erzu, saj ga letos še nima, pa ne prime: “danes ni dan za letenje”. Ker pa vidi, da nisem pomirjen, ga malo zaskrbi zame in pokaže se res pravo tovarištvo: kakšne četrt ure prijazno kramlja z mano in mi obuja spomine na lepote preteklih dni in kaj vse bo še v bodoče, ko bo vreme primerno in sploh je poln nežnosti in simpatije (sicer je še vedno v službi, kar da temu še dodatno težo)… Končno se mu zdi, da sem pomirjen in se na hitro poslovi na svoj običajni načii.

Jaz se vdam v usodo in v službi delam naprej. Ker pa še vedno škilim na levi ekran, okoli 15h ne zdržim več, saj na Krvavcu in Gozdu postaji javljata “normalen” veter. Pa se odločim na hitro, da grem pogledat nekam, bom pa malo padalo dvigal, če bo premočno ali kaj takega… In grem proti Povljam, ki so mi  od zadnjič res simpatične. Ravno, ko se vozim proti vrhu ob 16h, pokliče Erzo (preverja, če je vse v redu z mano: saj je že večer, pa dan je mimo, no saj se da preživeti tudi brez leta, a ne…), pa mu raje ne povem kje sem, saj bom itak samo malo padalo dvigal, kar pa mi tudi on svetuje, da lahko počnem ob tej pozni uri.

Zoranov let

Ko malo pred 16.30 postavim na travniku, je popolnoma mirno in v ugašajočem oblačnem dnevu dvignem in odletim v ravni črti proti travnikom. Dvakrat rahlo dvigne, dvakrat mogoče malo poruka, ostalo pa je kot po olju.