Zjutraj v Lj lije in kaže, da danes ne bo nič. Dopoldne pa se začne pucat in ob 12h je po cestah (gledano s službenega okna) že vse suho. Preverim vetrove in slikce: Zeleno V od LJ, modro in vijolično pa J od – piha sever. Okoli Lj (in SZ Slovenija ) pa vse belo – milina. Krvavec SZ, spodaj v oblakih. Mogoče bi pa vsaj Zavrh bil. Pokličem Erza in se najprej nekaj zmotava, potem je pa hitro za –  okoli 14h. Mega ne more, Damjan tudi ne. Dogovoriva se ob 14.30 na šodru.

Ko vozim iz Lj proti Vrhniki, Erzo javi, da na Vrhniki dežuje, za mojim hrbtom pa je že sonce nad Karavankami in Julijci (in se kar hitro puca tudi proti J). Poskuša me preusmeriti na Gozd, da bi se me rešil, pa se ne dam, saj sem že skoraj na Vrhniki. Proti Krimu je res vse zabasano, zato se dogoviva v smeri Podlipe. Erzo je sam (Delux se mu ni  javil, Uki je še v službi…). In tako šibava vsak s svojim avtom do Podlipe, kjer prisedem k Erzu in gor na Jereba (tu smo že zadnjič bili na ogledu, pa potem raje šli na Ulovko…)

Po posekci piha idealno gor, postavim, takoj za mano Erzo in drug za drugim sva v zraku. Najprej se mi zdi kar nizko nad kmetijo, potem pa le malo dvigne in lepo počasi čez gozdove proti pristanku v Podlipi. Erzo pristane malo za mano (seveda spet po daljši poti naokoli – pravi, da tako dobro še nikoli ni držalo).

Zoranov let

Hitro pospraviva in gor po avto, med vožnjo pa gruntava, kam bi še šla. Po vjugah drviva gori doli skozi meni (skoraj) neznane vasi do Planine nad Horjulom, kjer pustiva Erzov avto in z mojim do cerkvice Sv.Andreja. Čudovit štart na travnatem pobočju, samo veter je napačen – s strani. Malo čakava ob odloženih padalih na startu  in modrujeva, potem pa dol in še na en potencialni štart na Butajnovi. Tudi tu ni pravega vetra, tako da nama ostane samo še vaška gostilna za zaključek rešenega dneva…

Pa še Erzovo videnje:

Ni enostavno, ne; ko stopim s šihta ven, zunaj nepričakovano – dež!! Toda Black Hawk prihaja in zdaj dež ne more biti izgovor, da ne bi šla! Izberem nizek štart, saj ima Slivnica sunke do 10, kar je lahko za Ulovko preveč, Zavrh mi pa sploh ne paše. Po temle štartu, gre odprava še na Planino nad Horjuljem pa še kam, kjer NE. Takemu dnevu se reče, da je rešen in ne gre v prazno k večeru, in ne takemu, ko še grablje letijo.

Vreme je lepše kot po napovedi. Veter nej bi čez dan malo obračal, vendar naj ne bi bil premočan in po napovedi  bolj J značaja (čeprav Krvavec dopoldne javlja SZ, s tendenco umirjanja). Erzo pokliče, da bi šel danes v lokalne cilje in to bolj proti koncu dneva (okoli 14h).  Jaz imam sicer gužvo v službi, vendar je dan treba izkoristiti, saj človek ne ve, kakšno bo jutri (= ali bo za letet). Ker mi je jasno, da vsega ne bom mogel dokončati, Krvavec pa okoli 12h javi JZ, se odločim in odšibam pod Abrota. Z gondolo gor in s šestsedo na vrh.

Na startu proti anteni piha rahlo gor in hitro postavim in odletim. Do hotela malo zagrabi, ko pa se zapeljem nad graben, lepo prime in malo navijem. Vendar nimam namena vztrajati, kajti druga ura je blizu, zato se počasi odpeljem preko Ambroža proti Apnu, Z do Dvorjanskega hriba in na pristanek.

Zoranov let

Tu ravno pospravlja Desus jata in Čerček me prijazno odpelje po avto pod gondolo.

Ravno, ko se odpeljem proti Ljubljani pokliče Erzo, ki je malce v dvomih glede cilja. Na Slivnici naj bi že bil Z. Ko pokličem postajo še jaz, mi javi JZ 2,8/6, Mega se oglasi in je že frej in za akcijo. Erzo se strinja s Slivnico (lahko pa gremo še pogledati na Strmco, če bi blo čudno…

Ko ga poberem na Vrhniki ob 14.45, je tudi Boris že na poti na primopredajno lokacijo in tudi Emil je mnenja, da je najbolje, če gremo na Slivnico. Vmes sicer postaja javi 7/9,6, ampak to raje ignoriramo. Na Uncu poberemo še Mega, na pumpi v Cerknici Emila in punim gasom gor (nekaj mimoidočih, ki iščejo mir v Slivniških prostranstvih, tega ne najdejo, ubogi starček, ki ga presenetimo izza ovinka, pa se kot dvajsetletnik vrže v jarek, da nas ne bi oviral, ker se nam res mudi, saj smo, po Emilovo, rahlo pozni).

Na startu hitro postavimo in se drug za drugim vržemo v zrak. No jaz lahko hitim kolikor hočem, ampak vedno sem zadnji (razen kadar Mega viteško počaka). Piha lepo gor in me na mestu dvigne v zrak, malo zavjugam sem in tja in že se znajdem precej nad višino starta. Vozimo se ob pobočju proti V, nato vzdolž grebena  proti Z, pa spet nazaj, čelno gre med 5-10 km/h, proti V tudi čez 35, na Z pa okoli 22. Mega je seveda najvišje in daleč zunaj, ampak tudi ostali niso kaj dosti nižje. Ko kdo izgubi nekaj višine, se vrne v okolico starta in spet nabere. Mene je že kmalu po startu začela čudno boleti glava po desni strani  in bolečina je vedno hujša. Razmišljam, ali je to kaj povezano z mojim grlobolom in prehladom, zebe me ne preveč, bolečina pa je vedno hujša. Malo premigam čelado, pa je samo še slabše. Zato se počasi odpeljem po pobočju proti Cerknici in počasi zgubljam višino. Po dobre pol ure pristanem za pumpo.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati in snamem rokavice in čelado, nenadoma bolečina izgine. Očitno jo je povzročila zverižena gurtna pod čelado. Ne moreš verjeti ! Kmalu se pripelje na pristanek še Mega  (baje je tudi scuril ?!) potem pa še Boris in Emil. Ko pospravljamo, Erzo toplenda (kao, da bo pripeljal moj avto dol, čeprav ve, da so ključi pri meni – vsi pa enoglasno ugotovimo, da mu je to izgovor za dva starta), da naredi postanek za vario in nato še enkrat starta. Z Emilovim avtom greva z Megom gor po mojega in ko smo spet doli, se poslovimo in na poti proti Uncu poberemo še Erza v Prestranku, do kamor je prtiščal v zadnji svetlobi dneva.

Super let, super družba in sploh super dan…

pa še Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/789681

Danes ni bilo v začetku nič. Ni bilo vremena, ni bilo pravega vetra (premočen JZ), ni bilo nobene prave volje  (pri drugih, da se razumemo, pri meni je bila), Erzu je bilo jasno, da danes ne bo nič, potem je Mega povedal, da v Logatcu nažiga 100 na uro in da rahlo prši, pa baze so bile čist nizko, ne vem, kaj je še manjkalo za NE. Potem je veter okoli 13h  obrnil na močan S (na Gozdu 6/8 SZ, Na Ambrotu 7/10 SZ) potem se je še ulilo in ko sem se že skoraj vdal v usodo in v grozljivo mokro temačno sivino današnjega popoldneva (in začel delati v službi), pokliče Erzo, kako je kaj in kje sem, če sem. To razumem kot rahlo provokacijo, ampak ko se umaknem klepetat v sejno sobo, vidim, da je na severu proti Kamniškim neka jasnina, modrina, ki se pospešeno širi proti J (za popoldne so bili res narisani sončki na Aladinu, ampak sem pač mislil, da se jim je malo sfuzlalo). To, da se pospešeno širi proti J pomeni, da je res S, ni pa najbolje, da je ta pospešek tako velik, ker je torej veter tam gori v višavah res močan. Vse to gruntam ko se špikava z Erzom in razmišljam o Ulovki. Nenandoma pade beseda Ulovka na glas in Erzo pravi, da me pelje, če hočem iti pogledati. In ga zgrabim za besedo, da se ne more več umakniti in sva zmenjena.

Čez 5 min se že vozim v gužvi obvoznice (petek ob 15.30 – norišnica, že dolgo nisem bil v tem cajtu tu naokoli). V pol ure sem pri BJju, kjer je Erzo res brez opreme.  Pravi, da ne bo letel (je ni vzel, da ga ne bi gori zamikalo), ampak bo samo mene peljal, ko sem tolk potreben. Zapeljeva se do vrha in ko se preoblačim iz civilke, Erzo že vpije s travnika, da je OK. Ko pridem s padalom, pa nenadoma pihne močneje (ampak to je daleč od onega zadnjič, ko sem stal tukaj z Ukijem), tako da začnem postavljati (sicer malo modrujeva, a je močno a ni,  pa doli je mirno, pa kaj je lahko gori…)

Erzo mi razgrne padalo, malo mu je že žal, da nima opreme in ko se malo umiri, potegnem in odletim. Prvih nekaj metrov drži, potem pa gre močno dol (nasproti S), poskušam bolj v desno ob pobočju pa gre tudi dol. Čez prvo sleme pridem dokaj nizko, potem me rahlo dvigne na njem, mi je pa jasno, da čez drugi hrbet (Krošljev hrib) najbrž ne bom prišel. Pa itak nisem nameraval tja, ker sem hotel do Vrhnike :-).  Držim se desno in grem ob pobočju rahlo dol in pristanem pod peskokopom pod Čelom.

Zoranov let

Ko pospravim, je Erzo že pri meni. To je tovarištvo ! (Čeprav ni letel, je pa vsaj užival z LC-jem, me prav zanima, kako je polagal ovinke na poti dol, da je bil tako hitro pri meni…) .

Danes je bolj slabo vreme in v SV Sloveniji že vijoličasto  (JZ), v JZ samo zeleno, v SZ pa so ostale bele čistine.  Kljub napovedi Kovk ne javlja preveč hudo (6/8 J) – za razliko od Slivnice, kjer je JZ  17/27 m/s. Tako me vleče, da bi šli pogledati na Vremščico. Damjan je danes out (je že včeraj povedal), Erzo me bolj iz sočutja ne pošlje u pm (saj menda ja vidim kakšno je – no se slišiva kasneje). Delux se ne oglasi. Mega pa jaz pokličem za stanje na terenu. Čez nekaj časa javi, da po Planinskem polju piha kot pr norcih in da res ni jasno, od kod je tako “mirno” na Kovku, pa da že malo kaže na dež – skratka on se danes distancira. Moja rezervna varianta pa je Gozd, kjer je stabilnih cca 1,5/3,5 J že ves dopoldan (pa tudi gori na Križki ni premočno). Malo pred 14h se še enkrat slišiva z Erzom, ki je klical Širco v Sežano, pa zvedel, da je tam spodaj mirno, ampak kilavo, na Vremščici pa lahko tudi nažiga. Erzo predlaga premirje za danes (lako njemu, ko je včeraj naredil 5 startov in od tega 3 nove!), ampak zaostanek narašča in tu ni čas za počitek… Erzo mi požegna Gozd (ga ne zanima in mu danes res ni treba) in tako se ob 14.15 odpeljem sam v sivino Gorenjske.

Sandi mi je potrdil šolo na Gozdu ob 15h, tako, da bom imel logistiko rešeno. In lepa prilika je, da spet malo potreniram Nuptseja4. Na pristanku je mirno, k Sandiju pride samo en tečajnik in trije smo hitro gor. Tečajnik dobi navodila, piha malo v hrbet, postaja na stolpu kaže V, najprej starta on (lepo), jaz pa laufam kot nor in komaj spravim padalo nad sebe, da odletim (mi potem Sandi razloži, da sem spet preveč vlekel A linije, namesto, da bi vse enakomerno s telesom). Samo malo zavjugam in sem že na pristanku.  Je pa bil kar močan V pri izhodu iz poseke.

Zoranov let