by ·Komentarji so izklopljeni za 120119 Gozd P642 16:16:47

Hitro pospravimo in še enkrat gor. Še vedno piha rahlo od zadaj, na spodnjem delu poseke pa po desni rahlo gor (V). Zdaj startam jaz prvi (s pribitimi rokami ) in lepo potegnem s telesom, pa potem vseeno malo preveč zakrilim z rokami, da štart ni idealen, je pa dosti boljši kot prvi.

Pri izhodu iz poseke je spet močan V, zapeljem levo desno in spet na pristanek.

Zoranov let

Dokler ne pristaneta tečajnik in Sandi pa še dvakrat potegnem padalo na gričku na pristanku. Bilo je hladno, ampak v luftu sem pa bil.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120118 Strmica P640 15:50:24

Danes sem že zjutraj ves nervozen. Napoved je idealna. Lepo vreme, zmeren Z do višav. Verjetno bodo danes čudeži na Kovku in Lijaku (in so res tudi bili, kot se vidi zdajle), ampak mene tja ne mika. Nekako me vleče Strmica. Damjan je tudi že nervozen in bo danes unovčil kvizka (=zbrisal s šihta na letenje), Erzo se najprej ne javlja (mi je jasno, da se tudi trese, ampak včasih pa mora tudi kaj oddelati na šihtu), tudi Mega najprej ne (očitno je povečal učinkovitost na max, da bo čim prej oddelal današnji šiht in bo fraj), potem pa pokliče Boris z istim predlogom: Strmica (mogoče je rekel še Kovk ali Lijak, ampak tega nisem slišal…). Začuda se tudi njemu ne mudi preveč – strinja se, da bo 13, 13.30 kar v redu (!) (potem se je razjasnilo: ves dopoldan sta mu pobrali dve luknji 5x5x7 cm, ki jih je moral skopati za svoj gradbeni projekt). Potem pokliče Mega, ki  se 15 min kasneje službeno že javlja s Strmice: veter je že OK, čez uro, dve bo idealen. Erzo samo sporoči, da je blazno zaseden do 14h, potem pa pride, kamor bo treba.

In že se ob 13h pridružim Damjanu na Dolgem mostu, kjer skakljava v gatah, ko se preoblačiva na javnem parkirišču v delovna (=letalna) oblačila, 13.37 izvrši Špela primopredajo Deluxa nad logaško cestninsko in proti Uncu. Po raznih telefonskih in internetnih obvestilih kaže, da je veter malo usahnil (na Slivnici je 2,5/3,8 JZ), kar Strmico daje pod rahel vprašaj (alternativa se je vreči s Slivnice). Vendar je Mega že na poti na start in ko zavijemo z avtoceste na desno na Uncu, njegov klic razbistri situacijo: na startu je idealno, mogoče na momente malo močno… In že šibamo gor po makadamu. Ko stopimo iz avta, Mega že razgrinja. Erzu javimo, da je tu to, kamor je treba priti.

Pet minut kasneje že vsak taca po svoji fliki trave in postavlja. Ker je Damjan danes tukaj debitant, je deležen standardnih informacij o toplendanju preko borov od zadaj do smrečice in naokoli dol na krtino pri avtu, pa na kaj mora paziti levo in desno in sploh vse, kot se spodobi za skrbnika starta in inštruktorja (res sta neverjetna tale Mega in Boris 🙂  ). Tačas jaz raztegnem in ko postavim zidek, je Mega že v luftu nad mano in mi daje še zadnje napotke o turbulencah in jakosti vetra v šobi pred Petričevim hribom. Potegnem hrbtno in elegantno startam (včerajšnji Ženček je že obrodil sadove) – upam, da niso opazili kako me je zaneslo v desno, ko sem se obrnil (ampak to sem ga mogoče hotel malo voditi po pobočju, a ne? ).

In potem poezija: dobra ura osmic, vrtenja, drsenja, plavanja ob pobočju od Petričevega hriba do Špilnika. Vmes se nam v zraku pridruži Erzo, ki pa vsake toliko časa pristane na kakšni bolj izpostavljeni točki (Petričev hrib, pod Špilnikom…). Ker  uživam, sploh ne razmišljam, kakšne zahrbtne namene ima (šele kasneje pri analizi v gostilni v Planini postane približno jasno, zvečer na OLCju pa nedvoumno: 5 štartov in ob tem dva nova sezonska…). In jadramo in jadramo in ko gre sonce že malo niže, pri vsakem zavoju na Petričevem hribu bolj pogledujem proti Planinskemu polju. Vprašam Mega (samo on ima postajo), če bi odletela tja, pa svetuje še malo nabrati višino in da zna biti malo razburkano tjakaj. Potem nekaj razlaga Borisu po bosanski radijski postaji (=se dere po luftu), nakar Boris odvije v tisto smer in se začne pospešeno manjšati (=leti, kot sneta sekira). Jaz pa takoj za njim. Na momente mi gre več kot 50 km/h in ko opazujem, kje Deluxa prehitro pobira, se usmerim malo bolj ven in tako pridem nad Planinsko polje vsaj 50m višje kot on, tako da se lepo odpeljem čez Unico do Unškega loga pod asfaltno cesto na Unec. Tu pristanem v popolnem miru in tišini (še 10m više je bilo še zelo močno).

Zoranov let

Čudovit razgled po Planinskem polju v zahajajočem soncu.

Zoranov let

Potem pa počasi, počasi pospravim – nekaj koordinacijskih telefonov – in Mega je tu. Dostava do gostilne (Delux že preko e-točke objavlja svoj današnji let), kjer sledi obvezna analiza ob pivu, radlerju in Damjanvem čipsu. Neprecenljivo. Za vse ostalo je Eurocard.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120117 Ženček P639 16:52:55

Jaz bi tud danes letel. Zjutraj je bilo še kar mirno, ampak ko smo se mi začeli koordinirati je že močno narasel Z in ni bilo več dosti izbire. Tisti, ki so hoteli sigurnost, so šli na Lijak, ampak nobeden od nas si to ni posebej želel (zgleda, da se je tud Borisal malo naveličal one luknje doli, saj je prav on predlagal/odločil  Strmico – ali tolažilni Ženček, če bo tam premočno). No v resnici sem Strmico predlagal jaz že kakšni dve uri prej, ko Z še ni bil tako močan. Poskušali smo Mega službeno poslati v tisti konec, da bi preveril situacijo na kraju samem, pa mu nekako nismo mogli priti do živega…

Skratka ob 14h na Vrhniki prestopim k Erzu in do Logatca in se sploh ne ustaviva na cestninski, ker je baje že jasno, da Strmica odpade in da gremo drajsat Ženček. Jaz sem se še malo boril, na koncu sva z Erzom imela v igri še Racno, ki bi danes gotovo super delala (če bi kdo upal startat), ampak na koncu z roba pobočja opazujeva Deluxa, ki v čudnih vjugah in trzajih leti skozi ozračje in precej trdo pristane na travniku spodaj.

Pol pa modrujemo kakšno uro in se sončimo na močnem vetru in na koncu tudi midva postaviva (si pustiva razmetati) padala, ko je malo jenjalo. Delux in Erzo modelirata ob pobočju in celo občasno zavjugata nekaj metrov nad tlemi in nabereta celo nekaj daljših (več kot 1 minuto) intervalov v zraku. Jaz pa vadim hrbtni start (no v bistvu dvig padala na močnem vetru). Moram reči, da sta se oba, Erzo in Boris silno trudila, da bi me kaj naučila, ampak se bojim, da je bilo malo uspeha. Nekajkrat sem bil v zraku, na koncu pa celo odletel 1,10 min, tako da sem prlimal nov start na OLC.

Zoranov let

Potem je prišel še Damjan od nekod in seveda šarmiral s svojim hrbtnim startom in vjuganjem ob pobočju. Na koncu še izgubljeni cukr nadomestimo v slaščičarni pri Tušu (brez Damjana, ki je izgubil telefon in medtem taval po Ženčku iskajoč le njega).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120116 Veliki Zvoh P638 15:31:49

Dan je čudovit, veter ne premočan, na Primorskem nekaj burje, na Gorenjskem pa naj bi popoldne obrnilo na Z. Malo že pogrešam sneg in mika me Krvavec (kamerca v živo prikazuje idilično smučarsko-sončno-snežno idilo), kjer je zaenkrat kar umirjen JV. Skoraj do 12h moram počakati, da Erzo le pokliče, kakšne namene imam danes. Povem mu, kaj me mika, pa ga sploh ne premakne . Pove, da  je Delux že odšel na Lijak. Enotna sva si, da naju ne Kovk, ne Lijak ne mikata (očitno se danes ne obeta 3000+, zmrzline pa itak že ima od včeraj). Pokličem še Mega, ki je najprej za, pa me pokliče čez 5 min, da mora na nek službeni sestanek in tako so mu zrušili vse plane ravno, ko bi moral oditi na teren… Damjan tudi ne more… Erzo se odloči za Koreno malo kasneje,  jaz pa spokam sam proti Krvavcu.

V zraku se prevaža kar nekaj padal visoko nad Zgornjim štartom in zapeljem se na pristanek, kjer Cimerman pove skozi šklepetajoče zobe, da je zgoraj dokaj mrzlo, da pa drži in dviguje kolikor hočeš, da bo Čerček sigurno 1 uro v luftu. Jaz hitro potegnem na gondolo in na zgornji postaji je tako lepo prijetno mirno, da se odločim kar poskusiti na Zvohu.

Malo pred 14.30 startam v skoraj popolnem miru (samo rahel Z gor po kotanjici za gajbico). Od Zvoha do hotela ne drži nič, ko pa pridem nad graben pa le malo prime in navijem, vendar žal nič konkretnega. Odpeljem se nad zgornji štart, kjer pa postane zelo živahno: zaradi vetra in Prevčevih tečajnikov (pa tudi drugih), ki štartavajo en za drugim in začnejo frleti okoli mene. Da se lepo pobrati, ampak ko nekje dvigne, sta takoj vsaj dva zraven, ki te hočeta kar zriniti stran. Ker mi to ni preveč všeč, se odpeljem bolj na vzhodni rob, pa je bolj razsekano in težje kaj pobrati (pa takoj spet nekdo prileti). Zadosti imam tega slalomiranja med padalci, ker se mi to v takem živahnem ozračju ne zdi prevelik užitek in se odpeljem nad ravnico pod Ambrožem, kjer sem sam. Tu najdem krasen steber in lepo navijem. Od nekod (z Zvoha) se pripelje Lucija s svojim (barvno) unikatnim U-Turnom in se mi pridruži v stebru (sem deležen zahvale za pokazani steber kasneje). Nekaj časa še vrtim, ko pa začnem drgetati (ampak sploh me ne zebe) in rok skoraj ne čutim več (ampak v prste me sploh ne zebe, samo komolce in ramena imam že nekam čudno trde), se zapeljem proti Dvorjanskemu hribu, nad Strmolom obrnem in se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Tu se ob zlaganju odtajam in počakam, da pristane še Lucija, da me z Mihom odpeljeta do gondole po svoj in moj avto… Super je blo !!

by ·Komentarji so izklopljeni za 120115 Gradišče – Knežak P636 10:43:43

Napoved za danes je spet lepa, veter S, vendar bolj šibek kot včeraj. Mateja bi za svoj rojstni dan letela, ne pa samo odkrivala nove starte. Mega je za Primorsko, kjer se bo letelo, Erzov predlog pa (brez)kompromisen in je enoglasno sprejet:  najprej na Gradišče nad Knežakom (ki ga včeraj nismo našli) za ogrevanje in nov start, potem pa na Kovk ali Lijak, kjer se bo danes navijalo do 3000.

Ob 9h pri Mateji, 9.30 Vrhnika in 9.50 še Mega vskoči na Uncu. Do Pivke in pred Knežakom na Šilentabor, tu pa na levo po kolovozu na planirani projekt. Ob 10.30 že odletita Erzo in Mateja ob Megovi nesebični asistenci in idealnem rahlem SV vetru po pobočju gor, malo za njima še jaz – prvi poskus. Sicer se odlepim od tal, ampak brcam po grmovju in po nekaj metrih spet potonem na tla. Očitno sem pretežak, da bi se zares odlepil od tal 🙂 (pobočje pa je dokaj položno).

Še enkrat gor na start, Mega mi pomaga v drugo postaviti in spet  dvignem in stečem po pobočju, se spet odlepim, pa še malo potečem, ker sem spet na zemlji in se končno preko grmičevja odlepim nekaj metrov nad tla. Zdi se mi, da me sploh noče dvigniti  in da bom spet potonil do tal. Čez gozdiček sem le nekaj metrov nad vrhovi in ko že mislim, da bom moral pristati na travničkiu poleg Mateje ob vznožju pobočja, me le malo dvigne in preletim električne žice in cesto in pristanem na travniku poleg Erza.

Sličica

Erzov filmček

Zoranov let

Ko pospraviva, je Mega z avtom in Matejo že pri naju.