Ker je danes napovedan krasen sončen dan s postopnim, toda močnim upadanjem SV vetra čez dan (po 12h, termike nič, oziroma malo) sem mi zdi, da je pravi dan za na Nanos. Štart na SV, ko bo dovolj malo vetra, potem pa desno okoli roba in v Vipavsko, dokler bo šlo. Mega je za, AMojca tudi, ostali so se raztepli drugim ciljem naproti (Erza, ki je na terenu in že obdeluje projekte, tudi zanima, če mu bo seveda ratalo priti pravočasno…).

Razpišem še to varianto na Telegramu in kmalu se javi še Jean, čeprav je malo skeptičen (če bo le res veter upadel, kot naj bi…). Ker Jean pride do Razdrtega, bomo lahko imeli tam še njegov avto za logistiko. Ko sem že na poti, še Emil pove, da sta z Redstarom tudi že na poti proti Razdrtemu. Pa še Turšičev Miha bo prišel peš gor.

Okoli 11h poberem Amojco in gasa po soncu (od Unca naprej, ko se izkopljeva iz totalne LJU megle) do Razdrtega. Tu naloživa Jeana, Mega svoj avto potegne še do odcepa na Nanos po stari cesti, kjer naložimo še njega. Po serpentinah in toplem sončku do roba in na planoto. Cesta speglana in popolnoma kopna, kot se je ne spomnim. Zapeljemo do parkinga pod prenovljeno kočo.

Tu sta že Emil in Redstar, ki čakata na toplem sončku, da veter upade, saj sta že bila gori na startu na ogledih in še kar piha močna in mrzla burja. Naložimo si rukzake in počasi gor mimo koče in ograjenega ARSO kotička na štartno SV pobočje. Postaja kaže precej stabiliziranih 5-6/8-9 SV, kar je že dosti manj kot zjutraj. Kljub soncu je kar hladno, saj burja res kar vleče okoli robov (čeprav ni več niti krpice snega po travi)…

Jean začne takoj postavljati, ostali bomo počakali, da veter še malo upade… Ko je pripravljen, počaka, da se sunki malo umirijo in odleti. Levo ob SV pobočju samo curi in čez nekaj časa je že ves nizek, da smo prepričani, da bo samo še scuril.

Tudi Redstar raztegne svojega Enza3 in postavi Podmornico, zato tudi nekateri drugi začnemo odpirati rukzake (AMojca, Zoran, Turšičev Miha), sploh, ko čez nekaj časa vidimo, da je Jean pobral in se prigrebel skoraj na našo višino (ampak bolj zunaj, stran od pobočja). Prekladamo se s starta po slemenu na rob, merimo veter, ki na pomolu na V kaže sunke okoli 10 in čakamo, da še malo upade, saj tudi na startu sunki ne padejo pod 8. Postaja pa javlja manj, 5-6/7 kar se sklada s tem, kar je napovedoval Jean (postaja je v zavetju dreves in pobočja proti S, veter pa danes vleče praktično vzporedno z V pobočjem 🙁 , torej praktično piha S).

Med pripravljanjem opreme in opazovanjem Jeana potegne še Redstar in po nekaj manevriranja odleti. Zapelje se bolj pred V rob. Ko se obrne v veter proti S, praktično stoji na mestu in tako tudi Jean (vsaj tako se nam, opazovalcem zdi; kasneje je Jean povedal, da v veter ni padel pod 10-15 km/h). Ker to vidimo za Enza3 (s Podmornico prosim 😉 ), smo takoj odločeni, da še malo počakamo. Emil in Mega nista robe niti odprla, AMojca se odloči, da je zanjo premočno in pospravi. In tako tudi Miha. Samo jaz še vztrajam z razstavljeno opemo…

Vse nas vedno bolj mrazi in nekateri se postavijo v zavetje na sonček.

Takrat enkrat pripešačita Slejkova Tom in Urša z H&F opremo. Urša se odloči, da v takem ne bo letela, zato vzame Tom njeno padalo in rezervo, se pripravi in hitro odleti.

Jeana ne in Redstara ne vidimo več. Po napolnjeni uri jadranja, pristane Jean.

Jeanov let

Ker veter nikakor noče še malo zmanjšati svojo moč (obrača pa vedno bolj na S, celo SZ, ARSO postaja pa se skladno s tem manjša, saj je vedno bolj v zavetju…) in ker imam samo še jaz razstavljeno opremo, tudi mene že vse mineva. V bistvu od včeraj čutim, da se me je lotila neka gripa ali prehlad (sem se pa že testiral in ni kovid 🙂 ), ki mi je že včeraj začel jemati glas in se v resnici ne počutim najbolje. V tem taktiziranju na mrazu sem glas dokončno izgubil in lahko samo še šepetam (kar se mi v življenju še ni zgodilo 🙁 ). Pa v resnici sem želel samo odjadrati v Vipavsko dolino, dokler bo šlo (česar pa dejanski veter nikakor več ne spodbuja).

In ko Tom sporoči, da je pristal na Razdrtem in da zunaj, stran od hriba sploh ni preveč močno in da “komot gremo še ostali”, sem tudi sam že odstopil in samo še pospravim…

Danes pa še več S vetra in vse postaje J od LJU so rdeče. Obupno nekateri iščemo možen (in razumen) cilj (medtem ko nekateri na tiho kar odletijo in rešijo dan 🙂 ), na koncu obupam in se odpeljem v Kižlovko, da se vsaj malo potešim…

Po dolgem času imam s seboj zemeljsko podporo, tako da je v krasnem in sončnem dnevu cota razgrnjena še preden si nataknem tangice (čelado sem pa itak v LCju pozabil…).

Ker piha večinoma po hribu dol ali s strani, je treba kar čakati na pravi trenutek: prvič… in drugič… in tretjič (cota je vmes takoj spet pripravljena…), ko končno speljem in me v dviganju odnese do kolovoza in še malo čez.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Danes bi naj bil precej močnejši S, SV kot včeraj. Ker dopoldan megla vztraja in Milče sklicuje zbor za Zavrh ob 12h, megla pa ga noče slišati in se umakniti (pa tudi okoli Planinske Grmade je ob soncu na griču megla spodaj) zgubim potrpljenje in se odpeljem v Kižlovko.

Vodostaj presenetljivo visok (preklopim LC na High level 🙂 ), močvirje pa po celi dolini. Za dodatek še piha hladno dol po griču, ko čofotam in tacam na Staro.

Postavim v mokro travo, se pripravim za naprej in ko ni hladu za vrat, zalaufam. In po šolsko speljem in se (presenetljivo mirno) odpeljem do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Po nekaj močvirnih dnevih končno danes boljša napoved (postopna razjasnitev). Veter S, SV, ne pretirano močan, termike nikjer nič. Izven LJU že od jutra sonček in modro nebo. Najbolj verjeten kaže Zavrh, ampak ker je LJU kotlina vztrajno sivo zabasana, se hitro odločim za Planinsko Grmado (v rezervi se mi še sveti Nanos, Mojca bolj navija za Lijak…). Mega je tudi za, pa čeprav greva sama.

Razpišem zbor ob 13h pri Balah in se ob 12.30 ustavim na Vrhniki, kjer se v LCja zbašejo Mojca, Erzo in Milče. V krasnem sončnem dnevu (konec meglene LJU sivine od Loma naprej) pri Balah čakajo Mega, Dušan in Delux. Boris se z elektriko odpelje do Lohače (saj bomo ziher šli naprej na Nanos…), kjer prestopi v avto no.2, ki ga upravlja Mega.

Ko stopimo na vrhu na sončen travnik, piha idealno po poseki gor!! Najprej preverimo na robu,

če je to res in se nam morebiti ne blede od sončarice, potem pa v paniki po robo in ekspresno začnemo postavljati (sigurno bo čez nekaj minut obrnilo…). Ker si ne obetam jadranja, vzamem tangice z Rookom 2 (pa še hitreje bom postavil in lažje odletel…).

Prvi potegne (seveda) Erzo, za njim že jaz in potem ostali. Vsi se v bolj ali manj dolgem glajdu tja in sem odpeljemo na pristanek, pri čemer je zadnji del čez krožišče na uradni travnik kar kritično počasen, saj nas vse veter pri tleh močno ustavlja.

Erzov let

Zoranov let

Borisov let

Milanov let

Mojčin let

Mega in Dušan raje pristajata nad cesto.

Megov let

Dušanov let

Za Nanos je že pozno, ker pa je treba rešiti avta, nas Dušan naloži vseh 7 v svoj transporter in še enkrat gor. Boris vmes zamenja padalo v svoji E-Škodi na Lohači za 12m2 lahek Kode.

Trije smo šoferji, ostali hitro postavijo (razen Milčeta, ki se obira…).

Odleti Boris s svojim pokrovčkom in po nekaj vijuganja pristane.

Borisov 2.let z 12m2

Potem Erzo.

Erzov 2.let

In še Mojca.

Mojčin 2.let

Ko pa se Milče končno pripravi, že piha dol po senčnatem travniku in kljub Megovi viteški pomoči pri startu… na koncu (hitro 🙂 ) pospravi.

Je pa vsaj odpeljal Borisu avto z Lohače dol do Bal. Vsi smo kar veseli, saj nas je Grmada po nekaj zavrnitvah končno spet pripustila…

Po včerajšnjem uspešnem večurnem sončenju na Slivnici (+ Mega + Emil) in neuspešnem čakanju, da bi se megleno morje vsaj malo pretrgalo in bi se lahko vrgli v dolino, sem si danes želel vsaj malo letenja.

Erzo je sicer že zjutraj navijal za letenje (ko so nekatere postaje še kazale J tendence, v nasprotju z napovedjo generalnega SZ… npr. Strmca in Slivnica), ampak ko smo se začeli resno koordinirati, je bila večinoma megla v LJU in okolici v naraščanju (z občasnimi prebliski sonca), baze so se držale nizko, veter pa vedno bolj obračal na napovedani SZ. Gorenjska in ostala SZ SLO, kjer je bil v višavah ves čas močan SZ, se je tudi ves čas kopala v soncu (po nižinah pa so se megle postopoma topile).

Ko sem bil že na robu živčnega zloma, kam naj grem (na Lijak se ne grem dol metat…), sem se v soncu odpeljal v rehabilitacijski center Kižlovka, kjer sem si pomiril dušo in telo…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije