Spet enako kot včeraj: vročina že zjutraj, rahla inverzija spodaj ob vegasti sondaži, čez dan naj bi JZ naraščal. Ob podobni uri tudi v Kižlovko, čeprav se Jata že organizira za zgodnjo Slivnico (preden JZ prtegne…) ob zablokirani AC in predlaganih obvozih.

V miru skozi džunglo gor na Novo lokacijo. Sonce je termiko že zbudilo in tendenca je ves čas gor ob manj ali več skromne sape po griču gor.

Počakam na cikel, hrbtno potegnem in le po nekaj korakih (dosti prej, kot včeraj) sem že v zraku. Ostro desno ob pobočju kar drži in potem čez travnik točno na kolovoz.

Takoj, ko se zbašem v LCja preverim kako je s Slivnico. Vetra močnega še ni, ura je še zgodnja (10.30). Razmišljam, da bi se kar čez Rakitno izognil zastojem na AC in lobiram Milana, ki pa ga akcija v slivniški smeri ne zanima, razkrije pa dejstvo, da je AC že pretočna. Tudi nikogar drugega ne dobim za družbo v to smer, Erzo pa javlja, da je Mojca že odletela, z Duletom pa čakata na kaj vetra, ki je povsem usahnil. Potrdim udeležbo in gasa po AC dol.

Mojca se javi iz Martinjaka, da jo poberem in bo šla z mano gor za šoferja, saj Dule menda odstopa od letenja.

Potem pa se za pobiranje na domu prijavi še Škrljev Franc. Naložim ga pred blokom v Cerknici in do Martinjaka po Mojco in čez Grahovo gor.

Na startu piha idealno gor, Dule je vpet in pripravljen za start. Franc že postavlja, Erzo jadra pred nami. Mojca si premisli in gre v LCja po robo, sam začnem postavljati (srednjo robo: tangice in Rook2 ML K). Mojca je v pripravljenosti, da mi asistira, vendar na vetru sam raztegnem v zidek in ob naslednjem močnejšem vetrčku gor tudi lepo hrbtno dvignem in odletim.

Ko speljem s travnika, zagledam Erza, ki pešači izpod koče na start. Nič mi ni jasno…

Andrej Erznožnik : Veter crkne, da bi še scuru [5.6.2022 12:55]

V zraku je kar živahno; v dvigovanju zavjugam sem in tja ob pobočju pred kočo in sem že na 1100. Čutiti je kar nekaj vetra in razgibano (sploh v tangicah z ML padalom), zato se usmerim po grebenu proti Cerknici, ves čas v rahlem dviganju. Ves čas imam tudi v mislih, kdaj bo prbil ta JZ in se usmerim bolj ven v smeri Dolenje vasi. Še kar dviguje, nad Petrolom pa le začne spuščati. Malo pred pokopališčem zavijem na J (Dolenje Jezero) in v širokem loku nazaj nad pristanek. Vidim, da drevesa na tleh kar premetava in visoko žito in trava plapolajo v vse smeri. Vendar po kratkem rukerju pristanem praktično v popolen mir.

Samo naberem in na bližnji pokošen travnik v senco dreves, kjer začnem pospravljati. Malo za mano pristane Mojca in se mi pridruži.

Sredi pospravljanja pristane še Dule, ki pa je imel kar nekaj vetra v hrbet na pristanku.

Počasi nadaljujemo s pospravljanjem, saj je prej Franc obljubljal toplandanje, Erza pa je očitno tudi uspel v prvo (in je šel še enkrat v zrak), torej bosta mogoče rešila avte z vrha.

Pa se ta zamisel ne uresniči, saj Erzo čez nekaj časa pristane (baje zelo atraktivno v” mlinu na veter”) v Grahovem.

Andrej Erznožnik : Obljubljeni močan veter pride [5.6.2022 13:05]

Mi trije odpešačimo do Pumpe in na vrh. Vmes Franc javi, da je toplandal, vendar to več ne reši vse logistike, zato se zateče v kočo na pijačo.

Ko šoferji pridemo gor in se porazdelimo po avtih in poslovimo, pa mi tudi Franc sporoči, da bo kar odletel dol do doma, saj še ni premočan veter (piha sicer s sunki 10, malo prej pa so že bili čez 12 m/s in drevje razmetava naokoli…).

Odpeljem dol v Cerknico in proti LJU…

Po dolgem času imam spet sekundanta s sabo, ki dokumentira dogajanje. Podobno je, kot včeraj, poletna vročina z rahlo inverzijo pri tleh. Danes je več rose, ko se prebijava po desni na Novo lokacijo.

Piha nežno gor, zato se vpnem hrbtno, medtem, ko je padalo že postavljeno. Malo počakam, da spet pravi vetrič pride in potegnem. Lepo gre gor, vendar me obratu sploh noče vzeti, tako da moram skakljati po (pokošenem) travniku do preloma.

Danes je napovedan lep dan, brez neviht, vendar je problem, kam. Na Gorenjskem je manj vetra, na Primorskem pa vročina in obilica JZ, Z. Ker smo člani Jate (kljub medsebojnemu usklajevanju) neusklajeni, Erzo na koncu razpiše dve varianti: A-Ambrož in B-Primorska.

Kraševci gredo na Slavnik, Slivnica, Strmca in Vremščica postopoma jačajo, na Ambrož pa me ne mika (3 razlogi: 1. nazadnje sem na Ambrotu doživel amnezijo, 2. sedež je pod Safety Note Info o možnih napakah na gurtnah za reševalno padalo in ga od dobljene info še nisem preveril, saj je treba izkopati tudi rezervno padalo, 3. danes si želim le nekaj mirnega lokalnega jadranja…). Ko že hočem na Primorsko, pa spet zastoji na J in Z LJU obvoznici, zato obrnem pod Ambrota.

Tu se počasi vsi zainteresirani zbiramo pod žgočim soncem (za Primorsko ni bilo kandidata, razen Duleta): Primož Bergant, Jasna in Klemen in jaz se zapeljemo gor z Jasninim avtom, saj so Erzo, Mikljev Andrej in Gabor v Erzovem avtu pristanek kar obšli.

S pomočjo palic le pritovorim svojo težko robo na start, kjer so trije zmajarji v zaključni fazi priprav. Poleg naše jate je še nekaj drugih (Jugo, Razdevšek,…). Malo modrujemo in čakamo, da zmajarji vzletijo. Vmes se postopoma tudi že pripravljamo, jaz prav na vrhu nad zmajarji. Klemen mi pomaga malo dodatno naštelati zic (kar se kasneje izkaže za optimalno).

Končno je start prazen in prva odleti Jasna, za njo še Erzo. Klemen bdi nad mano. Po prvem dvigu me noče vzeti in prekinem na spodnjem delu starta. Ostali mi samo malo prestavijo padalo gor in ga razgrnejo, da v drugo uspešno speljem.

Pred poseko takoj dobim dviganje in navijam do 1900. Vmes se malo prilagajam dodatno naštelanemu sedežu, ki se mi zdi sedaj res optimalen. Je pa kokpit spet potlačen, tako da v bleščavi ne vidim dobro na displej. Ko si ga končno le nekako naštelam, pa ugotovim, da je Naviter zmrznjen (kaže fiksno zamrznjeno sliko in ga tudi ugasniti ni mogoče, grrrrr…). Na telefonu pa komaj kaj razberem (prvič po nekaj letih sem si nataknil sončna očala, ki pa meni na telefonskem zaslonu očitno precej zmanjšajo vidljivost slike, grrrrr…), pa saj tudi ni nastavljen za letenje, bolj mi je kot pomočnik v stebrih.

Torej sem v bistvu brez instrumentov, ampak naenkrat sem popolnoma pomirjen in se posvetim samo jadranju (saj sem si danes vendar želel samo nekaj mirnega lokalnega jadranja). Zapeljem proti Krvavcu, tam nič ne naberem in se v curaži vrnem nazaj. Spet vrtim in nabiram okoli starta (nekatere vidim nizko spodaj, nekatere pa tudi že proti Potoški. Potem se zapeljem bolj ven proti Štefanji, še tu malo povrtim in se lepo visok odpeljem čez Grad proti V in še nekaj časa drajsam po Grajcu sem in tja, dokler mi ni že zadosti (saj je gotovo že 1h napolnjena) in se odpeljem na pristanek.

Pa ni bila ena ura, ampak le 57 min 🙂 .

Tu, na pristanku, pospravljen že čaka Bergantov Primož.

Najprej pospravim samo padalo, vmes pa Jasna sporoči, da je scurila blizu Golnika, Erzo pa da je v Križah.

Primož gre v njuno reševanje, sam pa se lotim elektronike (reset Naviterja, potem dela OK, backup leta imam s FlyMe na telefonu…). Potem preverim še sedež in gurtne rezerve so varnostno OK !!! Pri tem se še naučim (?!) vstavljati rezervo (ob nasvetih sodelujočih 🙂 ).

Vmes pripešači (+ štop) Andrej s kraja svojega pristanka.

Pristane še Klemen, ki je edini od naših pririnil nazaj pod Ambrota.

Klemen Jazbec : Šibka termika in trening potrpljenja. Od napovedanega zahodnika skoraj nič, predvsem od Tolstega pa precej vzhodne tendence in počasno guncanje nazaj do pristanka. Pravi poletni dan 😅 [4.6.2022 20:03]

Primož pripelje Erza in Jasno, Jugotova ekipa pa Gaborja.

Malo še motovilimo z mojo rezervo (če je res OK vstavljena), potem gresta Jasna in Andrej gor po avte, Primož pa z njima še na dodaten polet.

Erzo, Gabor, Klemen in jaz pa z opremo vseh pod Jenkovo na zasluženo zaključno druženje ob hladnem radlerju, ki se sprevrže še v prenajedanje, pri katerem se potem pridružijo še ostali…

Medtem, ko imam primarno terapijo (prestavljeno na malo kasneje), Erzo že skliče Jato za Koreno/Slevico. Po primarni pa na sekundarno v Kižlovko, kjer je sonce že dodobra posušilo travo. Zato pa na veliko obiram semena, ki se zbirajo v mojih čevljih, kot da bi bil kombajn, ko hodim po desni gor na Novo lokacijo.

Ker po pričakovanju diha rahlo gor (slabše kot včeraj) po nekaj dnevih spet postavim tukaj, saj je v zraku več zatohle vlage, kot pa v travi na tleh. Vpnem se hrbtno in čakam kar nekaj časa, da bolj stabilno spet dahne gor (sicer tudi po hribu od gozda dol in pravokotno z leve).

Potegnem, lepo dvignem padalo nad sebe, po obratu sem tudi v zraku še lepo pred prelomom, vendar v zraku nič ne drži (kakšna razlika od včeraj !!!) in sem kmalu v gosti travi na tleh.