Po Kižlovki sprva že nameravam domov, pa se mi vseeno zdi, da bi bilo mogoče še kaj odleteti in pokličem Pojetovega Jožeta, saj ga vidim lociranega na Zavrhu. Javi se s pristanka pod Zavrhom, kamor sta šla scurit z Milanom (ki tudi ni bil zadovoljen na dopoldanski Slevici). Jože upa, da bo zdaj bolje na Korenu (kjer naj bi obrnilo na JZ) in lobira za tja, češ da je tudi Milan za. V tej soparni vročini me sicer preveč ne vleče, ampak zaresen let je pa le zaresen let in potrdim.

Med potjo še Erza malo podražim, če se pridruži, pa ga ne zanima, zato pa naše namene takoj objavi na KLV Jati (Telegram). Na južni obvoznici padem v zastoj, tako, da se moj prihod podaljša, vendar moreta tudi Milan in Jože še rešiti avto z Zavrha.

In ko pridem do ŠPH, je že potrjena številčna jata, ki se počasi zbira: Gabor direkt iz službe, Mojca in Dule, Potrebuješev Andrej in seveda Jože in Milan. Nekateri navijajo za Slevico, drugi za Koreno (glede na izkušnje zadnjih letov, sem strogo za Koreno, ki mi je dosti bolj simpatično – pa tudi če malo dol piha…) Vsi se zbašemo v Andrejev kombi in gor za ovinek na Korenu in skozi gozdiček od zadaj na start.

Postaja spet javlja šibek SV, ki ga tudi konkretno čutimo. Pridruži se nam še Cilenškov Gregor (ki so ga tudi zadržali zastoji na AC). Prvi začnem postavljati, medtem, ko drugi taktizirajo. Ko se mi zdi, da rahlo pihne gor, potegnem hrbtno in lepo dvignem, vendar po obratu, kljub laufanju po strmem hribu dol, noče zagrabiti in na koncu prekinem.

Vse teče z mene, ko prištorkljam gor. Tudi ostali se že pripravljajo. Trakci večinoma kažejo več ali manj vetra od zadaj dol. Še Jože, Mojca in Milan poskušajo, pa jim ne uspe odleteti in ponovno postavljajo.

Sedaj smo bolj potrpežjivi in čakamo na malo več vetra po pobočju gor. Prve pravosmerne sapice izkoristi Jože, potem še Milan in kot tretji sem jaz. Malo zavjugamo sem in tja in pristanemo pri ŠPH.

Tudi ostali so že v zraku in se nam z več ali manj vjuganja (in temu ustrezne zakasnitve) postopoma pridružijo.

Dule pripelje avto dol. Jože se poslovi, Milan pa lobira še za en poskus, saj je itak treba peljati Gregorja gor po njegov avto, postaja pa tudi baje javlja J, JZ… Javim se za šoferja. Gregor reši svoj avto, Milan pa v drugo na start Koreno.

Ko pridem dol, se prisotni še malo podružimo v bifeju…

Danes napoved zopet podobna, kot včeraj: spodaj rahla inverzija in SV, zgoraj več Z vetra in jutranje sonce, z napovedjo popoldanskih in večernih neviht.

Kakšne pol ure kasneje v Kižlovko, da bo sonce naredilo svoje. Več vlage v zraku in temu primerno rose (kljub kasnejši uri). Po desni na Novo lokacijo, kjer občasno rahlo pihne gor (termika) in že hočem postaviti.

Pa me zopet premami (še vedno) v nulo pokošena Stara in se prestavim tja, na ravnino tik pod novim travnikom. Dahne pa ciklično gor še manj, kot včeraj.

Kljub temu počakam hrbtno vpet, potegnem in me takoj po obratu in polaufanih treh korakih vzame in na prelomu še malo dvigne in potem kar drži nad dolino in poljem in kolovozom še daleč v divjino spodnjega travnika.

Fenomenalno, ne vem, če je že kdaj tako lepo in visoko enakomerno držalo v nežni termiki.

Zdaj pa na zaresno letenje. Pogrešam že res nekaj lepega jadranja in razmišljam o Brestovici. Kraševci potrdijo popoldansko akcijo, ampak v naši Jati ni odziva (glede na napoved mora Erzo najprej nekaj za ziher, potem pa bo mogoče videl, če ga bo še zanimalo kam, Milanu je daleč…). Zato je ob 12h razpisan zbor pri ŠPH za Koreno kjer se zberemo Primož, Milan in jaz, počakamo še Erza in z LCjem gor.

Ob prihodu lepo in kar močno piha JV, ko postavimo, pa veter čisto upade in še z desne spet potegne (kot včeraj), pa občasno še celo od zadaj dol (SV). Malo čakamo, potem potegne prvi Primož in odleti z zanosom v levo. Malo kasneje Erzo bolj naravnost. Potem pa jaz praktično enako, kot včeraj: padalo lepo hrbtno dvignem, po obratu pa me odnaša v levo, dvigne od tal pred robom, pa spusti (kasneje Milan pravi, da me je celo enostransko klofnilo) čez rob skoraj do tal in že hočem spodaj spet odstopicljati, pa me spet dvigne na buli in sem zares v zraku.

Erzo vrti levo, Suša je ves nizek bolj spredaj, sam pa ob nekaj rukerjih le malo zavjugam sem in tja in se čez sprednji hribček in Horjul odpeljem k ŠPH, kjer moram pristati od ŠPH proti Horjulu, saj dejansko vleče veter od hriba ven.

Primož se nizek začne pobirati v višave skoraj nad pristankom. Počasi pospravim in po Milana, ki ni uspel do pristanka saj je kar dolgo vztrajal pred startom (na startu pa imel podobno situacijo, kot jaz).

Pojetov Jože poizveduje o situaciji na terenu in najavi prihod. Erzo pa pristane na Logu, ko je Jože že na poti.

Z Milanom čakava Jožeta in opazujeva Primoža, ki še vedno zunaj, nad dolino pobira in se večkrat pobere že zelo nizek…

Ko pride Jože, Milan zapelje gor, mene po LCja, njiju pa na letenje. Med vožnjgor Erzo sporoči, da je svojo logistiko že rešil tako, da se bo s Škobernetovim Tomažem odpeljal na Brestovico in naj se jima ekspresno pridružim na Vrhniki, kar pa me več ne potegne…

Precej bolj konstantno piha sedaj na startu, kot je prej. Obema pomagam raztegniti padalo, potem pa prav vzorčno odletita. Jaz pa proti domu (Primož pa še vedno v luftu)…

Danes se končno spet obeta en sončen dan (z malo vetra in jutranjo majčkeno inverzijo nad tlemi).

V Kižlovki sonček že lepo posuši start (rose sem še nekaj otresel na poti gor po desni), vendar se le za trenutek ustavim na Novi lokaciji (diha občasno rahlo gor) in podaljšam na Staro. Ker je pokošena trava res suha in tudi tu piha na momente lepo gor, razgrnem malo više, na položnem delu (pod novim travnikom).

Vpet hrbtno čakam na naslednji vetrič gor in padalo prav šolsko dvignem, po obratu pa me vzame že na zgornjem majčkenem prelomu (kjer običajno startam) in me visoko nad dolino in poljem (koruza je že vzklila do 10cm v zadnjem tednu) odpelje do kolovoza.

Komaj se dobro spravim iz doline (in konsultiram z Milanom o današnjih letalnih perspektivah), že Erzo skliče zbor ob 11.15 pri ŠPH (“se že nakuhava”, pravi in je treba v akcijo).

Malo čez 11.15 sem pri ŠPH, kjer me že čakajo: Erzo, Primož in Potrebuješev Andrej, h kateremu Erzo prestavi mojo srednjo opremo (Rook 2ML Kl., tangice Du.) in gor.

Na startu piha na momente kar lepo gor, vendar občasno delno z desne J, JZ (2,5/4,5). Zadaj za Korenom je že temno nakuhano, enako tudi v smeri Vrhnike od koder se temna gmota približuje in kmalu pokrije sonce.

Prvi potegne Primož, za njim Erzo, ko jaz z vetrom ravno razširim v zidek. Lepo dvignem padalo hrbtno in me po obratu kmalu vzame s tal, pa po nekaj korakih spet pocapljam po položnem (lepo pokošenem) travniku, čez zgornji prelom, kjer me z zanosom v levo spet spusti do tal, da še enkrat malo pocapljam na spodnji buli, potem pa me lepo dvigne in sem končno za prmej v zraku.

Primož in Erzo vrtita levo, Andrej pa ima še kar opravke na startu. Še jaz grem malo levo, da me za trenutek polifta, po prvem krogu pa padem v neko močno spuščanje in se (ves čas gledam temne gmote naokoli in mi ni do iskanja stebrov…) odpeljem ven med obema prednjima gričemo nad Horjul in z nekaj dvigovanja in vijuganja pristanem pri ŠPH.

V miru počasi pospravljam (vmes celo rahlo porosi), ko pristane še Andrej.

Potem pa še Primož. Pokliče Erzo, da je pristal pri Brezju.

Andrej gre z njegovim avtom ponj in potem v reševanje svojega avta zgoraj, midva s Primožem pa vsak na svoj konec.