Danes pa v akcijo malo prej kot včeraj. Tudi malo močnejša inverzna kljuka je nad tlemi, sicer pa napovedan V približno tako močan kot včeraj. Ampak vevški dimi le rahlo odklonjeni od SV, obcestne zastavice le rahlo plapolajo in v dolinici popoln mir (razen motornih žag, ki brenčijo po pobočjih naokoli 🙂 ).

Ker imam (enega) sekundanta s sabo, je padalo postavljeno še preden si nataknem tangice. Piha po hribu blago gor (idealno, kot že dolgo ne), zato se vpnem hrbtno in filmsko potegnem (kot se vidi na filmčku) in odletim nad dolino po putru dokler gre.

Zaradi primarne terapije in drugih obveznosti sem danes pozen. Napoved SV vetra je za danes strašljiva in če ne bi bilo že ob 6h zjutraj na Zavrhu in Korenu čez 10, bi šel navsezgodaj, preden se veter prebudi (očitno sploh ni šel spat 🙂 ). Malo upam še na rahlo inverzijo pri tleh, ki pa bo ob 12h najbrž že “odpihnjena”…

In upanja je vse manj, ko se vozim proti Sostremu ob trepetajočih obcestnih zastavah in položenem dimu vevških dimnikov. Ko na kolovozu stopim iz LCja je lažno zatišje le minutko, potem prbije po dolini dol. Na poti gor mi najprej trga padalo iz rok veter po pobočju dol, malo kasneje pa od zadaj gor. Gole veje in košate smreke šumijo v različnih ciklih in frekvencah…

Na startu nekaj časa spremljam vetrovne obrate s padalom v kepi. Potem se pomaknem malo više pod gozd in ga ob sunkih vetra poskušam namestiti v različnih smereh. Še najbolje ga v zidek postavim po pobočju dol (in tudi uspem dvigniti, vendar mi to nič ne pomaga, čeprav je zgornji del travnika bistveno bolj položen). Prestavim se na bulo na sredini travnika in še tam brez pomembnega uspeha poskušam malo groundhandlati (uspeh bi bil, če bi lahko odletel 🙂 ). Sunki vetra tudi minuto ne prihajajo iz iste smeri.

Nato se prestavim tik pod gozd na “novo lokacijo”, kjer sem zaščiten pred S in SV sunki vsaj toliko, da lahko padalo lepo razgrnem (le enkrat mi ga pri tem posvaljka od zadaj po pobočju dol). Kratke cikle nekako naštudiram (v tejle uri prestavljanja sem in tja se mi zdi, da je neka zakonitost ciklanja vetrov) in ko neha pihati (tukaj) oslabljeno od zadaj, se napnem in ob prvem dihu gor potegnem in zalaufam.

Že začutim kontra sunek gor, padalo močno zagrabi in sem čez prelom. Zavijem v desno in že potegne vzhodnik v hrbet, ki me ekspresno pospeši še naprej mimo konca polja nizko nad tlemi. Čeprav stopim na tla, uspem steči le nekaj korakov z vetrom v hrbet, potem mi (kljub močnemu bremzanju) odnese padalo čez glavo naprej in me pošlepa po travi še vsaj 10m (še dobro, da je travnik bil gnojen že pred dolgo časa, njiva je pravkar na frišno…).

Komaj naberem plahutajoče padalo in v LCja.

Tako pa tukaj res še ni bilo – toliko vetra mi Kižlovka še ni dala (še dobro, da sem že dokaj rehabilitiran in “poskočen” 🙂 🙂 ).

Ker danes nimam drugih časovnih omejitev, se odločim, da bom malo več časa posvetil Kižlovki. Generalno je SV z majhno inverzno kljuko nad tlemi in temu primerno gredo vevški dimi leno gor z majhnim naklonom od V. V dolinici mir in vse zastrto osončeno (baje puščavski pesek, ne mrč zaradi vlage).

Na startu malo pihne od tu in malo od tam, zato se vpnem hrbtno in čakam. Skoraj 1/2 ure groundhandlam, vendar padalo zanaša in sesuva sem ali tja, nekajkrat dvigujem celo pravokotno na pobočje. Potem pa hočem odleteti dol, pa mi ga (šibek) veter posvaljka po griču dol. In imam kar nekaj odpenjanj in pripenjanj, da končno uspem s startom naprej nekako (bolj kilavo) le odleteti. Z vetrom v hrbet sem na tleh še pred kolovozom.

Popoldne pa se z Milanom uskladiva za Gozd (kamor pride tudi Pojetov Jože). Že med vožnjo nimam prave volje za letenje (mogoče torkovo cepljenje 3/3 le čutim kot neko zmatranost – švohnobo, ne lenobo :-)…) in pri dveh izvozih že mislim obrniti in odpovedati udeležbo.

Na koncu pa se le pripeljem na pristanek. Tu me malo čez 13h čaka Milan, medtem ko se Pojetov Jože ravno odpelje s Stojcem in ostalima gor.

Na startu pa vsi taktiziramo, saj ni preveč prijazno, z brezveternimi in močnimi sunkovitimi vložki V (tudi čez 8) in močnim šumenjem smrek v ozadju. In čas kar teče in teče in mene povsem mine volja, da bi sploh odpiral rukzak, medtem ko ostali že veselo sončijo robo na travniku.

Na koncu se Jože le odloči in starta in je kmalu v višavah (ampak se drži bolj zunaj). Ostali še kar cincajo (sam sem se že odločil, da peljem Milanu avto dol). Čez nekaj časa vidimo, da je Jože v pristajalni fazi (čeprav ga še kar drži).

Čakam, da se tudi ostali le spravijo počasi v luft in se odpeljem dol.

Milan se je kar nekaj časa boril nizek, preden je obupal.

Že zgodaj se zbudim z nervozo. Napovedanega ogromno Z, postaja na Korenu kaže čez 15m/s, Zavrh 12+, Erzo zvečer kombiniral, da se bo današnji dan reševal šele popoldne… Pa še jutranja sondaža (danes za spremembo je 🙂 ), kaže odličen gradient do 1500 (tam pa baza čez vso SLO). Vevški dimi položeni od Z, različne obcestne zastave vso pot do Sostrega trepetajo v močnem vetru. Cmok imam v grlu in kepo v želodcu…

Od Sostrega pa drevesa mirna in nervozno pogledujem za kakšnim dimom (pa nikjer nobenega). Ko na kolovozu stopim iz LCja vse mirno. Na poti gor vse mirno (enkrat malo pihne). Na startu mirno, z rahlo tendenco po griču gor. Ampak gozdovi višje pa šumijo (ni mi jasno, kako, da tu ni nobenega vpliva).

Čeprav je šibko, se vpnem hrbtno, počakam, da spet dahne gor in potegnem. Speljem ga nad sebe (čeprav kar nekaj korakov vlečem rikverc), se obrnem in pred prelomo odletim. Vse mirno nad njivo in še čez, malo nad tlemi pa me rahlo vzdigne in mi doda še kakšnih 30m.

Nič ne razumem (na poti proti LJU obcestne zastavice še vedno divjajo…).

Po primarni terapiji pa se lahko skombiniram z Erzovim razpisom, ki nas zbere pri ŠPH ob 14.30.

Kakšno minuto me čakajo (Erzo, Primož, Jože, Potrebuješev Andrej in Cilenškov Gregor, Dule), da se naštimam iz terapevtske v letalsko uniformo in v Andrejevem kombiju gor.

Vsi smo hitro naštimani (imam Klemnov Rook2 in tangice) in v luft. Meni asistira Dule, ki danes skrbi za logistiko. Lepo hrbtno dvignem in v luft. Najprej kar močno dviguje in levo ob pobočju drži do Slevice, nazaj grede pa me veter močno ustavlja. Vidim Erza, ki nizek začne nabirati nad sprednjo bulo in kmalu sem tam tudi sam. Ampak ne dobim več kot nekaj m, medtem ko Erzo navrti v višave. Jože pa je že ob pobočju Slevice začel vrteti in nabirati. Zapeljem se na pristanek, kjer že pospravlja Primož.

Kmalu je Dule na pristanku, pobere Primoža in proti Brezovici, kjer sta pristala Jože in Erzo.

Jože Poje : Kako bi se danes v Ljubljano letelo, če ne bi mladina čakala… [16.3.2022 16:00]

Andrej Erznožnik : Noro z yetijem!! [16.3.2022 16:57]

Javi se Milan, da prihaja na letenje (med čakanjem pride s štopom še Gregor, ki ni prišel čisto do pristanka).

Zapeljem Milana gor, počakam, da odleti in ko pridem dol do ŠPHja, že pospravlja tudi on.