In ker se potem naredi takšen krasen sončen dan, je treba še nekam iti. Milan sprva celo navija za Kovk, pa je tam tako zabasano, da je bližnja sončna okolica edina prava izbira. Erzo skliše zbor ob 14.45 pri ŠPH.

Dobimo se Erzo, Milan, jaz in Potrebuješev Andrej s soprogo – šoferko. In vsi v njun kombi in gor. Koreno piha tudi 5/7+ J in na startu imamo res kar vetra (idealno, kot le redko). Postavimo in lepo hrbtno v luft Erzo, Zoran, Andrej in kot zadnji Milan z namenom dolgotrajnega jadranja z zaresno opremo…

Ven pred pobočje in levo ob pobočju v dvigovanju. Malo podrajsam do Slevice in še malo mimo in nazaj. Nekajkrat me dvigne, ampak generalno dol in v občutenem J vetru do ŠPH.

Erza je toliko bremzalo, da je moral pristati že travnik prej.

Kmalu se pridruži še Andrej.

Milan pa še kar nekaj časa drajsa in se na koncu zapelje v Zaklanec.

Komentar leta:Letos so pa domači hribčki zgodaj radodarni z jadranjem🙃😊. Ne pomnim do zdaj. [20.1.2022 15:56]Jože Gracar : 👏🥇 [20.1.2022 17:55]Andrej Potrebuješ : Za prvim vogalom si nas najdu. [20.1.2022 18:13]

Grem po njega, dostava nazaj do ŠPH in potem na prvo (OMV) pumpo…

No, pa je spet standardno: inverzija in megla do podna. Čeprav se proti Sostremu malo bolj svetlika, pa je megla v Kižlovki gosta, da se s starta ne vidi LCja na kolovozu. Je pa toliko mraza, da je vse trdo (brez blata) od LCja do gor.

Piha rahlo gor po griču, zato se spet vpnem hrbtno. Kljub temu, da je šibko, lepo hrbtno dvignem, speljem na prelomu in se z lepo višino zapeljem mimo LCja čez kolovoz.

Danes pa jasno jutro (niti sledu o megli, čeprav je tik nad tlemi konkretna inverzija). Ker se kar nekako ne zmorem dovolj zgodaj zmigati v Kižlovko, grem najprej na primarno terapijo, potem pa šele na sekundarno.

Sonček je že lepo segrel dolino (da je spet vsa blatna), ko hodim gor. Postavim na toplem sončku in se vpnem hrbtno. saj na trenutke lepo pihne gor.

V takem trenutku dvignem, se obrnem in lepo speljem. Čutim pa, da me ti sunki kar ustavljajo in zaguncajo, tako da stopim na tla še pred kolovozom.

Zdaj pa še zaresno letenje. Ker je ura že pozna, vidim le bližnjo LJU okolico. Ker se S, SV čez dan umirja, ga je za Zavrh že premalo, Koreno pa že pokaže J, JV. In se hitro uskladim z Gaborjem, da me počaka po službi pri ŠPH.

Tik pred Horjulom potrdi še Sušev Primož, da prihaja. Ravno toliko časa imam, da se naštimam v tangice in pripnem rezervo in že tudi Primož skoči k nama v LCja. In gor.

Na prekrasnem sončnem startu (Koreno) je že ves sneg po pobočju pobralo (tako da je sedaj samo mokra trava, krtine in temu primerno blato). Piha pa rahlo od zadaj (torej S). Konstantno. Vendar ni močno, zato začnemo postavljati.

Ker mi rinfuzo Rook2 razgrne Primož, sem pripravljen, ko Gabor komaj jemlje robo iz rukzaka. Malo počakam, potem pa zalaufam na ful in samo pazim, da se ne spotaknem na krtini ali na kolovozu, kjer pa ravno speljem. Ko vidim, da letim na klousiča bližajoči jablani, se nagnem v desno, pa vseeno s stabilo rahlo podrajsam po nekaj najbolj štrlečih golih vejah. Potem pa lepo čez gozdno mejo na odprto, kjer pa me lepo dvigne.

Na levo ob pobočje, kjer kar drži, pod Slevico pa se vdre in tudi hiter obrat in vožnja nazaj ne pomaga. Samo še curim in ko sem dovolj nizko zapeljem ven, nizko čez sprednji grič in na pristanek.

Samo naberem, pa že pristane tudi Primož. Z velikim ovinkom (in dodanimi km) pa minutko kasneje še Gabor.

V sončku pospravimo, potem pa me Primož potegne gor po LCja.

Spet inverzija. In spet megla do podna. In kljub malo taktiziranja pridem v Kižlovko še vedno v megli. Mraza je -3, megla pa je vsaj toliko razredčena, da vidim LC, ko postavljam. Vetra nič.

Potegnem naprej, šolsko speljem in se zapeljem do kolovoza.

Ugotavljam, da sem v zadnjem času počasi premaknil postajališče LCja na kolovozu že več kot 100m nazaj (mi je bliže za pospraviti – pa več časa za segreti se, ko odidem na hribček…