Brez težav čez mejo (vedno nam uspe biti na pravi strani meje, kjer ni gužve :)), pa pičimo na Vremščico na spodnji štart.

Piha na polno, gledamo, začne zebst, potem pa se Uki in Luka odločita, da le ni tako močno in pripravita… oba malo rikverca in dviguje v obratni smeri, ampak pogumno odletita. Baje je v zraku lepo in mirno. Tudi ostali se spravimo (čeprav se meni glede na izkušnje z močnim vetrom zdi le malo premočno :))… privlečemo robo, Manca hendla v močnem vetru, Slak hendla v močnem vetru, jaz rešujem pokvarjeno čelado in ko obupam, se usedem in gledam kako Manca in Slak hendlata v močnem vetru (mojo pripravljenost, da jima pomagam in ju porinem v zrak, zavračata :)). Ostala dva pa čudovito jadrata med zgornjim in spodnjim startom. Potem končno nekako usposobim čelado (baje da ženske vedno najdemo najbolj čudna mesta, kam lahko kaj porinemo :)) in sama sebi dam zeleno luč za odletet, ko tudi Manca odleti, takrat pa Uki (oko sokolje, ki vse vidi :)) začne spraševat Manco zakaj niha in kaj je in pogledam in Mance nikjer… na cesti ustavi avto in iz njega se usujejo trije fantje, ki že skoraj laufajo proti Manci… ampak javi, da je odletela z zapletenimi gurtnami in pristala malo nižje pod startom za drevesom, in da je vse v redu! Slak gre pomagat, jaz pa zvlečem robo pod cesto, kjer mi potem oba pomagata, da odletim v nikakršnem vetru v crknjen veter in po 8 minutah scurim k Ukiju nad cesto.

Ukijev let

Luka toplanda,

Lukov 1.topland let

Lukov 2.topland let

Manca in Slak pa še malo hendlata.

Pol pa na Unec k Portusu na zaključno druženje (kot bi rekel Zoran :)).

Je bil pa lušten dan.

Z Matejo in Ukijem se uskladimo za popoldanski Gozd z mislijo, da bo idealno.

Dobimo se na pristanku in z zmajarjem Matjažem gor do Kurnika, ki ravno obeduje pred svojo hiško. Matjaž postavlja zmaja, mi trije pa padala.

In potem čakamo, da bi ustrezno pihnilo. V vsakem koncu poseke piha po svoje… Dvakrat poskušam hrbtno, pa po lepem dvigu padalo samo odmahedra na tla… Potegnem še naprej, pa mi ga po dvigu zaobrne na stran in v negativo (povesta Uki in Mateja). Potem še malo čakamo.

In ko enkrat na videz piha skladno gor (desna vreča, leva vreča komaj in vetrokaz na anteni…), potegnem in sem v lepo luftu, potem pa me pogoltne, da skoraj podrajsam po tleh, predno speljem iz poseke ! Zunaj pa nekaj rodea v zelo močnem V. Najprej že mislim, da bom pobral, potem pa curim in skoraj scurim še daleč od pristanka. Pa se le rešim in pripeljem v razburkano okolje pristanka, kjer pa je treba, kar nekaj spretnosti, da pristanem na uradnem travniku (nekateri so bili razsuti po okoliških travnikih 🙂 ).

Zoranov let

Že mislim, da je današnji let samo moja nesposobnost, ko nekaj minut za mano pristane tudi Mateja.

Kurnik, ki je bil za njo nekaj minut, pa tudi pristane nekaj minut kasneje 🙁 .

Uki še čaka gori na boljše pogoje. Tudi on trikrat sesuje padalo, preden mu uspe odleteti in pristati pri naju po nekaj zavojih.

Današnji popoldan ni bil top šit 🙂 . Malo se potolažimo na druženju ob pijački in bograču…

pa vsak na svojem koncu…

Erzo in Mega, kot že rečeno v gosteh na Hrvaškem – Visočica

Erzova Visočica

Evo še slikce

Boris že zgodaj svojo standardno Ulovko 🙂

Borisov jutranji F&H

Samsa gostuje v Franciji

Andrej v Chamonixu

evo še nekaj  njegovih slikc in “uradni” FILM

Emil pa je bil na Strmci

Emil na Strmci