Pir se me je malo prijel, ko se vozim skozi Zalog in čez v Polhov Gradec. Mateja javi, da gre z Lukom na Krvavec, ostali so na Slivnici. V Polhovem Gradcu je lep sonček in je vse tako super, da zavijem desno skozi Briše. Grem pogledat mojo ogledano lokacijo – Prevalco za Samotorco, ko sem že tukaj…

Iz doline Male vode kar direkt gor in na desno in pridem do kmetije Prevalc. Na ogromnem placu pustim avto, vprašam gospodinjo, če lahko grem na oglede in si naložim coto.

Sonček in sprehod po krasnem pokošenem pobočju me popolnoma zbistri. Na startu piha malo gor, malo nič. Malo razmišljam, ko gledam neprodirno gmajno in grape pod sabo, ampak saj sem videl travnike vmes ob Mali vodi (kmetija Sevnik). Pa živčke imam že delno utrjene od prej 🙂 … Če ni danes, kdaj pa bo 🙂 (pa še žledolomna drevesa na koncu travnika se že obraščajo…) ?

Raztegnem. Pihne od zadaj 🙁 . Malo čakam in ko je spet nulca, potegnem in sem v luftu 🙂 . Pod mano se zrak kar vdira, Lešjakov graben se izteče v Malo vodo, vozim kar po grapi, tu so razkošni Sevnikovi travniki, ampak imam še dovolj višine in kar vlečem naprej po grapi proti odprtemu svetu (travniki proti Brišam in cerkvici Sv.Tije kralji so razkošni in vsi v soncu). Pa me požira in ko mi je jasno, da ne bom zvozil čez kmetijo Korošec, ko se svet odpre, zavjugam nad manjšim travnikom pred iztekom doline in posiljeno pristanem.

 

Zoranov prvenstveni

Zoranov prvenstveni

Epi epi epi, saj je to moj prvenstveni 🙂 .

Pospravim in do Korošca, kjer klepeta en ženski avto (4 ženske v njem) z gospodinjo. Začnem težiti, pa ravnokar odhajajo proti Polhovemu Gradcu. Pa še malo težim… Pa še malo… Pol pa šoferka objavi dobro delo, svoji dve sopotnici skipa iz avta (naj se še malo pogovorijo z gazdarico…), četrta pa je že starejša gospa, ki ne more skakati ven in not iz avta in obsedi. In me zapeljeta nazaj gor do Prevalca. In vmes zvem, da je ta ženski avto ekipa kleklaric iz Polhovega Gradca, bila na srečanju v Idriji in poznajo Grjolja in Plestenjaka in še par teh, ki skačejo… Super so in sem jim ful hvaležen za furo in se poslovimo 🙂 .

Novnovnov !!!! .

Zjutraj, ko še nimam časa, je vreme še kar lepo. Ko začnem razmišljati o letenju, se hitro slabša. Erzo nima časa (ali volje), Mateja bi šla popoldne potencialno na Krvavec, da bi to skombinirala s službenim piknikom, pa za to ni realnih možnosti… Sam  razmišljam o ogledu (in mogoče realizaciji) kakšnega starta, ki ga še nimam.

Najprej čez Butajnovo na Planino nad Horjulom, kjer me sprejme sončni travnik starta –  in črnina z grmenjem, ki se približuje od Škofje Loke. Sprva je še nula, potem pa potegne od zadaj S od črnine. Nevihto prevedrim v avtu, v upanju, da bo šla glavnina hitro mimo. Res gre, vendar se veter ne obrne še naprej piha od zadaj. Ko začne deževati drugič, odstopim in se usmerim proti Polhovem Gradcu.

Dež med potjo proti LJU počasi poneha, spet posije sonček in ustavim se pod Knapovcem. Mogoče pa bo. Gor, naokoli pod Katarino in dol na start. Od avta do vrha hribčka hodim po sončku.

Na startu komaj kaj piha, pa še to malo poševno z desne (Z). Čistina je ozka (sploh zdaj, ko je vse zeleno…), ampak zdi se mi, da bo. Postavim coto in oblečem tangice, počakam, da vsaj malo pihne gor in potegnem naprej. Cota gre lepo gor, pravočasno zabremzam, tako da samo stopim v zrak in na klousiča med levim in desnim šavjem speljem iz košenice. Zunaj pa gre le počasi dol, tako da lahko zavjugam sem in tja in potem pristanem v dolini na razkošnem travniku pri odcepu na Katarino.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, že spet grmi in začne rahlo kapljati. Pri drugi hiši vprašam “…kako je najlaže priti gor do avta…” in po začetem pogovoru prepričam domačina, da pusti svoje delo in me zapelje prav do avta na vrh Knapovca (katerega Z del je itak njegov 🙂 ). Novnov 🙂 . In zelo vesel, saj sva bila z Erzom tukaj že zavrnjena …

Čeprav me včeraj Ivanščica (Erzov predlog) ni preveč mikala, je danes to ostala edina izbira: tudi Luka Štusej je za in nazadnje tudi Mega 🙂 . In grem seveda tudi jaz.

Pri Rutarju Štus prevzame breme fure (sem nekam zmatran in sem mu max. hvaležen) in gasa Štajerska -> (Ptuj) -> Cvetlin, kjer prisede “šofer” Marko -> Ivanec -> vrh Ivanščice.

Smo med prvimi, “JLou” je že tu (ne da bi Mega kaj vedel o tem ???), se pa hitro nabirajo množice padalcev in gledalcev (praznik v Hrvaški). Kmalu ni več prostora za opremo razpakirat. Mega je sicer prvi na vzletni pisti, pa potem samo počiva ob strani, medtem ko prvi startujejo. Ne kaže preveč spodbudno, saj se večina prvoodletenih drajsa okoli starta in ne nabere kaj dosti. Veter pihne, pa spet ne, baze se gostijo in so občasno kar strašljivo nakuhane…

Potem odleti Erzo, pa Mega, pa po dolgem premisleku še Štus. Potem pa jaz (ne po dolgem premisleku, ampak ko se uspem pripravit, kot se spodobi 🙂 ).

Najprej malo naberem, potem pa se začne matranje in drajsanje na nivoju starta in pod njim. Občasna gneča v zraku me pošteno nervira. Na grebenu levo (kjer naj bi se dalo nabrati….) je pravi rodeo. Potem pa le dobim en enakomeren steber in naberem do 1600. Zanešen je nazaj za start.

Na vrhu se odločim, da se odpeljem čez. Erzo se javi s 1900 iznad starta, da je takoj za mano, pa še Mega in Štus. Peljem se ven nad ravnico (zgubim 300 m) in dobim krasno dviganje in kar vrtim in vrtim in vrtim visoko pod bazo do 2200 (Erzo in Mega sta že globoko pod mano :-), kakšno veselje 🙂 !! ). Jaz se držim bolj JZ, Erzo in Mega pa bolj proti Z. Štus pa se itak vozi zgoraj v višavah od ene do druge baze in komaj kdaj zavrti 🙂 .

Malo pred Zabokom (in avtocesto) dobim še eno krasno dviganje. Vrtim in vrtim, dokler nisem že na 2500. Začne me skrbeti: 1.) ker sem že v prvih meglicah baze, pa še kar gre gor 2.) ker sta se Mega in Erzo odpeljela naprej dosti niže in pošteno izgubila in sta nekje v nižinah spodaj nad avtocesto (zdajle ju še/spet vidim, Štusa sem izgubil…). Mogoče pa ni dobro, da sem tu gori (nedovoljena višina ?, nevaren oblak ?…) – ta razmišljanja pomenijo moj konec.

Poiščem modrino med bazami in se odpeljem tja in začnem zgubljati višino.  Nobenega ne vidim več. Po postaji sprašujem za nasvet, kam naj se obrnem (vzdolž AC proti J ali na Z). /Na primerjavi svojega in Erzovega tracka kasneje vidim, da sem prav v tem trenutku peljal pravokotno čez Erza (daleč spodaj 🙂 ). / Dobim samo odgovor, naj grem bolj desno, ker bom proti J scuril /čeprav Erzo spodaj nabira pod mano prav v smeri vzdolž AC !…/. Zavijem bolj desno proti SZ  (naravnost naprej proti Z je gričevje z gmajno, za katerim pa je že Sotla in Bizeljsko…) v smeri doline Tuheljskih Toplic, Tuhelja in Kumrovca (tega, kje sem in kam se obračam, seveda v zraku ne vem 🙂 …). S tem naredim nepopravljivo napako, saj odslej samo še curim do bridkega konca na križišču pri Tuhelju (razen malo vrtenja 100m nad bazeni Tuheljskih Toplic, ko že lažno upam…).

Zoranov let

Zoranov let

Po postaji se, scurjenec, javim ostalim, pokličem Marka in mu pošljem koordinate.

Čez slabo uro je pri meni, po naslednji se poslovim od njega v Cvetlinu, potem pa na AC do ZG. Erzo javi, da sta s Štusem pristala pri Krškem /kasneje vidim, da sta letela točno nad mojim vikendom v Sromljah 🙂 !!!! /.

Erzov let

Erzov let

Štusov let

Štusov let

Vtipkam koordinate in sem kmalu pri njiju.

Še Štusov filmček leta

Pa še po Mega, ki je pristal nekaj km bolj Z, naprej od Škocjana (po svoji samostojni špuri).

In smo vsi veseli kot radio na poti proti centru SLO 🙂 🙂 . “…naj si zapomnim ta dan… let mojega življenja …”

Ker imam popoldan in naslednje tri dni NOTAM, bi rad dopoldne še izkoristil vsaj za kak skok. Erzo je prišel z Madžarske šele zjutraj, tako da nanj ni za računat. Kličem Luka, pa ni odziva, potem pa zbudim Matejo, ki je hitro za akcijo (popoldne so itak spet nevihte napovedane). Ker je V, više močnejši, predlagam Sv.Lovrenc. Tudi Luka je medtem že za.

Na pristanku obračamo hrbet skoraj jasnemu in sončnemu dopoldnevu (od koder prihajamo) in gledamo v temne oblake tik nad Lovrencem 🙂 . Z LCjem gor in nazadnje še na levo po ozkem kolovozu, ki je v precej slabšem stanju, kot se ga spomnim (žled pa to…). Zaparkiramo na izravnavi in pešaka mimo koče do cerkvice ca 15 min.

Gor mleko baze, spodaj se vidi dolina, delno osončena. Takoj postavim, Luka tudi. Mateja ni odločena, saj začne rahlo kapljati. Potegne Luka in malo posili čez rob in je v luftu. Potegnem jaz in noče cota gor in me Mateja zaustavi, da imam zataknjene veje med štrike. Pomaga mi otrebiti padalo in potem še dva poskusa, da se končno zabrišem čez poličko in odletim. Vidim, da piha po hribu dol. Nekaj kapljic, malo zavijugam in se odpeljem proti pristanku. Luka na tleh visoko nadletim, se odpeljem do Žabelj in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Z Lukom pospraviva, Mateja pa se odloči za ne in pripelje LCja dol.

Zjutraj pošlje LukaK SMS povpraševanje po preddežnem letenju. Seveda sem za (samo še z bicikla do doma moram 🙂 ). Predlog Grmada. Ko se uskladiva katero Grmado misli (Grmada-Šmarna, Polhograjska Grmada, Grmada nad Planino, da ostalih ne naštevam…), sva zmenjena. Slivnica 5/7,5 V.

Na Železniški se mi priključi (logistiko bo rešil Mega :-), opozori pa na podobno situacijo kot zadnjič – ko je na startu pihalo z vseh smeri…) in do bal. Pri balah piha SZ od Grčarevca 🙁 in to pri tleh kar konkretno. Malo modrujeva, potem pa gor pogledat.

Na startu piha 0-močno V-malo levo-malo od koderkoli… Od zadaj (to bi bil SZ), pa samo za en droben hipec. Torej ni tako kot zadnjič 🙂 . Še malo modrujeva (termika bo prevladala tisti SZ, saj se že vidi, ….) in postaviva. Vzorec se ponavlja. Luka mi da prednost.

Ko potegnem prvič v trenutku pihanja od spredaj, ga lepo dvignem, potem pa se mi zdi, da je padalo kar uplahnilo in prekinem. V drugo potegnem in sem v luftu in me začne kar spuščati ob pobočju dol. En močan ruker naprej (se že veselim, da bo zdaj termika), kot da hočem narediti preval naprej, potem pa spet nič. Usmerjen sem v levo, pa me nese samo bočno ven – in predvsem dol. Ko sem že nad travniki, padanje malo pojenja, tako da lahko lepo zaobrnem v smeri Grčarevca in stopim na tla.

Zoranov skok

Zoranov skok

Moj najkrajši let/skok z Grmade 🙁 . Med pospravljanjem pride Mega, Luka pa javlja, da je zgoraj veter od spredaj čisto ponehal in da piha pretežno od zadaj. Malo še čaka, potem pa pospravi in pride z LCjem dol. Posloviva se od Mega in na Vrhniko (na Zavrh ?).

Tu ugotoviva, da se ekspresno kuha in prihaja nevihta, tako da zaključiva za danes…